Xijeva ekonomija tone, borzni zmaj pa bruha ogenj

Pred dnevi je bil na portalu South China Morning Post objavljen članek z naslovom Medtem ko se prebivalstvo Kitajske zmanjšuje, tristotisočglava robotska vojska ohranja tovarne v pogonu. V članku avtorji poskušajo izpostaviti dve stvari, ki v veliki meri povzemata prednosti in tegobe kitajskega gospodarstva oziroma, širše, njenega razvojnega modela.

Na eni strani se lahko Ljudska republika pohvali z največjim številom industrijskih robotov na svetu, kar odraža njen presunljivi tehnološki napredek. V kitajskih tovarnah delata že dobri dve milijardi robotov, v najnovejšem poročilu Mednarodne zveze za robotiko pa je zapisan podatek, da je bila lani več kot polovica od 542 tisoč novih robotov nameščenih prav v kitajske obrate.

Toda članek v isti sapi opozarja na zadrego, ki je po mnenju avtorjev poročila Kitajska gospodarska tranzicija: dolg, demografija, deglobalizacija in scenariji za leto 2035 Dinnyja McMahona in Andrewa Polka eden od treh glavnih izzivov, s katerimi se bo morala Kitajska soočiti v prihodnje. Poleg nadpovprečne zadolženosti države in širše deglobalizacije, ki jo je sprožila trgovinska vojna Donalda Trumpa, azijsko velikanko pesti še negativna demografska slika.

Kitajska se namreč tudi na račun restriktivne politike od leta 2022 sooča z upadanjem populacije. Lani se je naravni prirastek zmanjšal za kar 1,39 milijona ljudi, kar seveda na drugi strani krepi pritiske na gospodarsko rast, saj pomanjkanje delovno aktivnih državo sili v iskanje alternativ, tj. robotov. "Peking se poskuša preusmeriti k novemu modelu rasti," ugotavljata avtorja analize CSIS in dodajata, da je vprašanje, kakšen bo, eno od velikih vprašanj našega časa.

Od sistemskih težav do rekorda

A medtem ko se drugo gospodarstvo sveta sprašuje, kako naprej, in pri tem sooča s krčenjem delovne sile, brezposelnostjo mladih, šibko domačo porabo, deflacijo, obsežnim državnim dolgom, ki je pogosto 'skrit' v bilancah lokalnih oblasti, predvsem pa z izzivi državnega kapitalizma, katerega simptom je že pet let trajajoča nepremičninska kriza, po novem pa še t. i. involucija, kitajski kapitalski trgi od lanske jeseni doživljajo renesanso.

Kaj se je zgodilo lanskega septembra, da je referenčni indeks Shanghai Composite v enem letu pridobil kar 40 odstotkov vrednosti? Samo za primerjavo – ameriški S&P 500 je v zadnjem letu pridobil dobrih 18 odstotkov vrednosti, evropski STOXX Europe 600 pa 9,6 odstotka.

 

Nastavki in sprožilec

"Pred kakšnim letom pa je Kitajska začela vrsto spodbujevalnih ukrepov, tako monetarnih kot fiskalnih, ki so pripravili ustrezen 'teren' za ponovno rast delnic," pogoje za meteorski vzpon kitajske borze opisuje Matej Gosar, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.

Takrat je svetovna zvezda finančne industrije iz hedge sklada Appaloosa Management, David Tepper, izrekel znamenite besede "kupite vse, kar je kitajskega". Predpogoje za izstrelitev kapitalskih trgov je ustvaril ustaljeni scenarij fiskalne in monetarne intervencije centralne vlade oziroma tamkajšnje centralne banke zadnjih nekaj let. Z njo poskuša vodstvo v drugi polovici leta uresničiti v začetku leta določeno ciljno rast, kar političnim elitam zagotavlja legitimnost enopartijskega sistema. Tako je bilo tudi lani, ko so centralni bankirji znižali obrestne mere in obvezne rezerve bank. Svoje so dodali ukrepi finančnih regulatorjev, ki so podjetjem olajšali odkup lastnih delnic.

"Potreben pa je bil še sprožilec rasti," dodaja Gosar. Ta je prišel proti koncu leta, ko je svet presunil klepetalnik podjetja DeepSeek, ki je z bistveno manjšimi tehnološkimi in finančnimi vložki brez težav konkuriral ameriški umetni inteligenci (AI) tehnološki velikanov, kot je Google, in vročih zagonskih podjetij, kot je OpenAI.

Kitajski klepetalnik je pokazal, da lahko podjetja na azijskem vzhodu, "kljub tehnološkemu zaostanku in manjšim sredstvom za razvoj AI ustvarijo rezultat, primerljiv z ameriškimi družbami", dodaja poznavalec. Ob tem velja dodati, da gre Kitajski v primerjavi z ZDA veliko bolje od rok praktična integracija AI v produkte, kar posledično vpliva na poslovanje podjetij.

Prejšnji mesec je Shanghai Composite prvič v desetih letih presegel 3.800 točk, poroča Bloomberg. Kljub rasti pa je ta daleč od mrzlice leta 2015, ko se je indeks povzpel na 5.166 točk, preden je balon počil.

Vloga geopolitike

Medtem ko je država s spodbudami pripravila teren in je DeepSeek odigral vlogo sprožilca, pa je za vztrajanje trenda poskrbela geopolitika.

Najprej je maja kratkotrajna vojna med Indijo in Pakistanom opozorila na zmogljivosti kitajske oborožitve. Lovci J-10 kitajske izdelave pakistanskih zračnih sil so v dvoboju s sodobnimi francoskimi rafali, ki jih uporablja Indija, dosegli odmevno zmago. To je bil na eni strani pokazatelj razvitosti kitajskih orožarjev, na drugi pa odraz tehnološke razvitosti njene obrambne industrije, ki je pomemben del širšega gospodarstva.

"Delnice kitajskih orožarskih podjetij so del tako imenovanega 'strateškega kapitalizma'," je povedal predavatelj ekonomije Rok Spruk, "kjer vojno tveganje ali konflikt, kot se je izkazalo v primeru posredne vloge v konfliktu Indija-Pakistan, spodbudi finančna pričakovanja." Svoje je dodala tudi septembrska vojaška parada ob 80. obletnici poraza Japonske, na kateri je predsednik Xi Jinping gostil ruskega kolega Vladimirja Putina in mu ponosno razkazoval najsodobnejšo vojaško tehniko, vse od hipersoničnih raket do pametnih dronov, podprtih z AI. Indeks košarice kitajskih obrambnih družb banke Goldman Sachs je tako od januarja do septembra pridobil 44 odstotkov.

Drugi faktor vzdrževanja letošnje rasti kitajske borze je povezan s prvim, saj zadeva krepitev kitajske samozadostnosti na področju naprednih čipov, potrebnih za razvoj AI. Kot smo pisali, gre za reakcijo na večletne poskuse omejevanja kitajskega tehnološkega razvoja in raziskav z vzvodom omejevanja izvoza ameriške visoke tehnologije. Vendar, kot je pokazala Trumpova 'gesta dobre volje', ko je ameriška vlada avgusta najprej sprostila izvoz čipov Nvidie in AMD na Kitajsko, nakar pa je pekinška vlada le nekaj dni zatem odsvetovala in na koncu zamejila njihovo uporabo, ima ta strategija obratni učinek.   

"Omejitve dostopa do naprednih čipov in tehnologij lahko upočasnijo razvoj nekaterih strateških sektorjev, kot sta superračunalniški sektor in umetna inteligenca, vendar ne morejo popolnoma ustaviti domačega razvoja," je v zvezi z ameriškim pristopom izrazil dvom Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. "Najnovejši pospešek za rast delnic kitajskega tehnološkega sektorja je prišel po navedbah, da je kitajski regulator podjetjem naročil, naj prenehajo kupovati Nvidijine čipe in prekličejo obstoječa naročila," k temu dodaja Gosar.

Kitajska se je v ozračju omejevanja za zagotavljanje avtonomije močno naslonila na domača tehnološka podjetja. Rast indeksov zdaj poganjajo prav proizvajalci čipov, kot so Huawei, SMIC in Xiaomi. Čeprav številni, kot je denimo Huawei, sploh ne kotirajo na borzi, vseeno pripomorejo k povečanju povpraševanja po delnicah tehnološkega sektorja.

Med zvezdami trga je vsekakor družba Cambricon, ki izdeluje čipe. Delnica podjetja, ki velja za kitajsko Nvidio in je glavni tekmec Huaweija v kitajski AI-tekmi, se je od začetka trgovinske vojne z ZDA in preusmeritve domačih porabnikov podražila za kar 93 odstotkov. Kot kažejo podatki terminala Bloomberg, je bila delnica prejšnji mesec nekaj dni najdražja na delniških trgih celinske Kitajske (izvzemši Hongkong), saj je podjetje v prvem polletju zabeležilo rekorden dobiček v vrednosti 144 milijonov dolarjev.  

"Pričakovano povečano povpraševanje po domačih čipih in s tem tudi pričakovano dodatno vlaganje v razvoj domačih čipov, je povzročilo močno rast kitajskih tehnoloških delnic," pravi Gosar. Vendar upravljavec svari pred prevelikim optimizmom, saj bo "nihajnost cen delnic kitajskih proizvajalcev čipov po vsej verjetnosti ostala velika".

Opozorilni znaki

Skrbi tudi naraščajoči odstotek nakupov s finančnim vzvodom, ki spominja na predstanje balona leta 2015. Odstotek delnic, kupljen z zadolževanjem, je po podatkih Bloomberga prejšnji teden dosegel najvišjo raven od takrat in je zdaj le še za 10 odstotkov oddaljen od rekorda. "Smiselna sta velika stopnja previdnosti in izbor tistih, ki imajo dokazano pot k rasti prihodkov in ki ustvarjajo pozitiven denarni tok," je previden Gosar.

Da se borzni bik spreminja v balon iz leta 2015, očitno skrbi tudi regulatorje. Ti so v začetku jeseni pozvali banke, naj bodo pozorne pri zlorabi drugih posojil za nakupe delnic. Velik del histerije pripisujejo tudi vplivu družbenih omrežij, saj so oblasti ponudnike opozorile, naj bodo pozorne na zavajajoče objave o krepitvi borznih indeksov.

A njihova rast se na nesrečo državnega vodstva ne prevaja v gospodarsko rast. Deflacija ostaja trdno zasidrana, saj cene proizvodov v tovarnah padajo že zadnja tri leta. Gospodarska upočasnitev je realna možnost, če se bo izvoz na račun ZDA zmanjšal, kriza nepremičninskega trga pa nadaljevala. A tudi v tem scenariju lahko z vidika borze najdemo znake optimizma. Bolj se bo oddaljeval zastavljeni cilj petodstotne rasti, bolj bo namreč vlada prisiljena k ohlapnejši fiskalni in monetarni politiki.

Rast s potencialom

Razumevanje vloge finančnih trgov je na Kitajskem bistveno drugačno od zahodnega pojmovanja, kar je tudi razlog, da so tuji vlagatelji previdni pri vstopu na ta trg. Kot je za Bloomberg Adria dejal profesor Zheng Changzhong in direktor centra za partijski in državni razvoj na univerzi Fudan, je borza 'v službi' realnega sektorja.

"Kitajsko vodstvo že od reformnega obdobja vlogo delniških trgov in finančne industrije nasploh vidi kot podporno sektorju realne ekonomije. Po moji oceni se bo takšno razumevanje vloge nadaljevalo tudi v prihodnje," je povedal, a ob tem poudaril, da država vseskozi poskuša "obvladovati oziroma omejevati tveganja".

Neposredne tuje naložbe (FDI) so se lani z najvišjih prilivov v vrednosti 334 milijard dolarjev leta 2021 zmanjšale na odliv v vrednosti skoraj 154 milijard dolarjev, piše CNBC. To je najnižja raven v več kot dveh desetletjih, kar kaže, da so vlagatelji iz tujine svoj denar preusmerili drugam.

Kitajski borzni optimizem je torej domačega porekla, kar je glede na neugodne ekonomske in geopolitične razmere presenetljivo. Število malih vlagateljev, ki svoje rekordno visoke prihranke (v njih je več kot 30 odstotkov premoženja gospodinjstev) preusmerjajo v delnice, se med Kitajci povečuje. Divjanje borznega bika odraža podatek, ki ga navaja The Economist, in sicer, da se je število novih računov za trgovanje z delnicami na Kitajskem do konca septembra povzpelo nad 30 milijonov.

Tako domači kot tuji vlagatelji so se na kitajskem trgu v preteklosti že večkrat opekli, vendar opazovalci menijo, da so vlaganja v tehnološko samozadostnost in AI, skupaj s fiskalnimi in monetarnimi ukrepi ter poskusi oblasti, da omilijo cenovno vojno v ključnih industrijskih sektorjih, dovolj trdni katalizatorji za vztrajanje pozitivnega trenda. "Prepričani smo, da ima ta rast potencial," je za Bloomberg povedal Wang Huan, upravitelj skladov pri Shanghai Zige Investment Management.