Kitajski konklave: 'Zasedanje, ki ga nestrpno pričakuje vsa država'

Ko je kitajski voditelj Deng Xiapoing leta 1978 tedaj obupno zaostalo in revno azijsko velikanko zapeljal na pot "odpiranja in reformiranja", je postal oče kitajskega gospodarskega čudeža. Komunistična država s planskim gospodarstvom je pohodila plin tržno naravnanih reform in pozneje postala gospodarska velesila z enim najbolj dinamičnih gospodarstev nasploh.

Korenite spremembe, ki so v dobrem ali slabem, toda nepovratno obrnile tok svetovne gospodarske zgodovine, je politično vodstvo najavilo na najpomembnejši politični seji – tretjem plenarnem zasedanju centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (KPK). Konklave, ki se ga udeležujejo najvišji člani centralnega komiteja na čelu s predsednikom in generalnim sekretarjem Xi Jinpingom, običajno poteka enkrat v petih letih, njegov namen pa je opredeliti politično-gospodarsko agendo Ljudske republike za naslednjih pet do deset let.

Delegate, ki se danes zgrinjajo na plenum 20. sklica centralnega komiteja v nevpadljivem hotelu Jingxi v zahodnem delu Pekinga, v prihodnjih dneh čaka veliko dela. Kako sanirati nepremičninski trg, orjaško zadolženost lokalnih skupnosti, izvesti prehod na gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo in zaustaviti precedenčne odlive kapitala s tamkajšnjih finančnih trgov, je le nekaj vprašanj, na katera bodo morali poiskati odgovore.

O tem, kakšni so izzivi in kako se bo nanje na srečanju odzvalo politično vodstvo, smo v Šanghaju spregovorili s profesorjem Zhengom Changzhongom, direktorjem centra za partijski in državni razvoj na univerzi Fudan.

Analitiki in mednarodni vlagatelji so do popandemičnega okrevanja kitajskega gospodarstva zadržani, celo skeptični. Država se sooča z deflacijo, šibkim domačim trgom in stanovanjsko krizo. Kakšne odločitve o prihodnji gospodarski politiki lahko pričakujejo od težko pričakovanega in odlašanega 3. plenarnega zasedanja 20. kongresa KPK?

Res gre za težko pričakovano zasedanje, ki ga nestrpno pričakuje vsa Kitajska, saj bodo voditelji na njem opredelili prihodnji razvoj države. Če gre sklepati po nedavnem srečanju politbiroja, bo vodstvo napovedalo nadaljnje uresničevanje oziroma poglabljanje svežnja gospodarskih reform v skladu s konceptom proizvodnih sil nove kakovosti. Razvoj teh, pri čemer gre za visokotehnološke produkte, je bil doslej silovit in osupljiv.  

Pričakujem, da bodo odločevalci v proces poskušali vključiti še nekatere dodatne spodbujevalce prehoda kitajskega gospodarstva na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. S tem bo Kitajska ne samo okrepila nadaljnji razvoj, ampak bo tudi presegla trenutne izzive, kot je stanovanjska kriza, o kateri govorite.

Čeprav moramo spodbujati nadaljnji razvoj gospodarstva v skladu s proizvodnih silami in produkti nove kakovosti, pa pri tem ne smemo pozabiti na preostale dele družbe. Pričakujem pa tudi sprejetje novih ukrepov za krepitev modernizacije Kitajske v prihodnjem mandatu.

Rajka Raičević

Šibek stanovanjski trg je največji zaviralec razvoja kitajskega gospodarstva, saj državi onemogoča gladek prehod v visokotehnološko gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Kako bo Kitajska izpeljala ta prehod?

Razvoj kitajskega nepremičninskega trga je že od vsega začetka nadzorovan. To velja za vse faze njegovega razvoja, tako razcveta kot tudi upočasnjevanja, ki smo mu priča trenutno. Razvoj poteka v skladu z razvojnimi principi kitajske gospodarske politike in tržnimi pravili.

Kitajska se zdaj usmerja v razvoj, ki ga poganjajo inovacije in produktivne sile nove kakovosti, pri čemer se država osredotoča na višanje dodane vrednosti svojega gospodarstva. Ta nova faza pomeni prehod v naslednje poglavje kitajskega gospodarskega razvoja, ki je usklajena z nacionalno gospodarsko strategijo.

Na 20. kongresu KPK je kitajsko vodstvo predstavilo in opredelilo strategijo novih produktivnih sil, ki se osredotoča na razvojno naravnane ukrepe, s katerimi bo politično vodstvo preoblikovalo in moderniziralo kitajsko gospodarstvo.

Kakšno vlogo bo pri preoblikovanju gospodarstva odigrala finančna industrija? Kako KPK gleda na njegovo vlogo in ali lahko vlagatelji v prihodnje pričakujejo večjo liberalizacijo finančnih trgov, predvsem v luči tretjega plenuma?

V okviru Dengove doktrine "odpiranja in reformiranja" se je Kitajska osredotočila na razvoj finančne panoge, ki jo razume kot sestavni in nujni del ekonomskega razvoja. V skladu s to strategijo je kitajska vlada ves čas spodbujala razvoj finančnih trgov.

Kitajska na tem področju zasleduje dvodelno strategijo – na eni strani si prizadeva spodbujati prost pretok kapitala in svobodno delovanje tržnih akterjev, na drugi pa poskuša obvladovati oziroma omejevati tveganja, ki so povezana z delovanjem finančnega sektorja.

Res pa je, da kitajsko vodstvo že od reformnega obdobja vlogo delniških trgov in finančne industrije nasploh vidi kot podporno sektorju realne ekonomije. Po moji oceni se bo takšno razumevanje vloge nadaljevalo tudi v prihodnje, saj gre ne nazadnje za pomembno varovalko in zagotovilo nadaljnjega splošnega gospodarskega napredka države. Podobno pričakujem tudi nadaljnje izvajanje omenjene strategije ravnotežja med svobodo trgov in njihovo regulacijo za zavarovanje pred morebitnimi tveganji.

Če pogledamo širše na svetovno finančno industrijo, se bodo po moji oceni stopnjevala prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo delovanja trgov, saj ne nazadnje živimo v dinamičnih časih razvoja digitalne ekonomije. Temu trendu pa sledijo tudi trgi. Digitalizacija prinaša velik potencial nadaljnje krepitve tako gospodarstva kot tudi finančnega sektorja.

Kitajska je s tega vidika doslej naredila velike korake in pričakujem, da jih bo v prihodnje še več in še večje.

Kitajski domači trg in notranje povpraševanje nista dovolj razvita oziroma krepka, da bi nadomestila upadanje izvoza, ki je posledica uvajanja vse strožjih trgovinskih omejitev na eni strani ZDA in na drugi EU. Zahodni opazovalci menijo, da bodo te škodovale kitajskim industrijskim velikanom, zlasti izdelovalcem avtomobilov. Kako naj se Kitajska odzove nanje in v kolikšni meri bodo trgovinske zaostritve oslabile njeno gospodarstvo?  

Globalno gospodarstvo je medsebojno povezano, in ker je Kitajska pred nedavnim vpeljala razvojno načelo novih proizvodnih sil višje kakovosti, bo to na svetovni ravni terjalo nadaljnje prilagajanje.  

Kitajska je v širšem kontekstu globalizacije in v različnih fazah razvoja globalne ekonomije in trgovine že sprejela ustrezne korake za zaščito lastnega razvoja. Različne faze slednjega pa porajajo različne izzive, pa tudi priložnosti, in tako je tudi v tem primeru.

Aleš Kovačič

 

Ne glede na izzive, ki jih omenjate in se trenutno pojavljajo v mednarodni trgovini, pa tudi posledične negativne vplive na Kitajsko, je jasno, da smo na pragu velike preobrazbe kitajskega gospodarstva. Kitajska pomembno prispeva h globalnemu gospodarstvu in bo na omenjene omejitve odgovorila po svoji presoji in v skladu s svojo razvojno strategijo, ob upoštevanju uveljavljenih mednarodnih trgovinskih pravil.

Kitajska se vedno zavzema za sodelovanje in povezovanje z mednarodnimi partnericami, saj iskreno verjame, da je to edini način premagovanja ovir in izzivov, ki se porajajo v različnih razvojnih fazah.

Trdno verjamem, da je deglobalizacija neodgovorna in škodljiva za svetovno gospodarstvo, zato bi se morali konstruktivno zavzeti za skupno prevzemanje bremen njene gradnje, ne pa da jo z enostranskimi odločitvami spodnašamo.

Kakšen je vaš komentar na očitke o kitajskih presežnih zmogljivostih, ki so po navedbah EU in ZDA posledica nedovoljenih državnih subvencij?

Teorija o kitajskih presežnih zmogljivostih ZDA in EU je le en glas izmed številnih v svetu, ki sicer trdi, da so te negativno vplivale na globalno ekonomijo in trgovino. Gre za napačno tolmačenje stanja razvoja svetovnega gospodarstva, tudi v tehnološkem smislu, saj se očitki nanašajo na napredne produkte zelenega prehoda.

Menim, da tisti, ki tako mislijo, živijo v zmoti preživetih časov, saj jih vodi prepričanje, da imajo le ZDA in EU nekakšno ekskluzivno pravico, da na svetovnem trgu prodajajo svoje produkte. Ko isto počne Kitajska, pa se ji takoj očita, da se tako poskuša znebiti svojih domnevnih preseženih produkcijskih zmogljivosti.

 

Kitajska razvija svoje produkcijske sile nove kakovosti in na trg pošilja tehnološko napredne produkte, ki si jih želi deliti s preostalim svetom. Kritiziranje tega ali celo sprevračanje našega napredka v očitke o čezmernih zmogljivostih je neodgovorno početje.

Menim, da bi morali slediti plimi sodobnih trendov gospodarskega razvoja in v sožitju stopati po poti skupnega razvoja. Prav nikoli pa se ne bi smeli posluževati kritik, obsodb ali celo omejitev.