Parada ponosa: Kaj Xi in Putin z vojaško parado leta sporočata Trumpu?

Osrednja točka trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko je visoka tehnologija, s katero poskuša prva omejevati ali, bolje rečeno, nadzorovati razvoj druge. Učinkovitost ameriške strategije, ki se konkretno odraža v nadzorovanem izvozu čipov Nvidie in AMD, je v najboljšem primeru vprašljiva.

Razlog za to je na eni strani silovit razvoj domačih dobaviteljev čipov, ki jih z orjaškimi naložbami spodbuja Peking, na drugi pa dejstvo, da je Kitajska sumničava do ameriške tehnologije.

"Omejitve dostopa do naprednih čipov in tehnologij lahko upočasnijo razvoj nekaterih strateških sektorjev, kot sta superračunalniški in umetna inteligenca, vendar ne morejo popolnoma ustaviti domačega razvoja," je v zvezi ameriškim pristopom izrazil dvom Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments.

Vendar pa so glede uporabe tehnologije vsaj toliko kot Kitajci sumničavi tudi Američani. Vojaška parada 3. septembra v Pekingu ob 80. obletnici poraza Japonske bo pokazala, zakaj je tako. Na največjem tovrstnem dogodku v zadnjih šestih letih, katerega priprave so v zadnjih tednih ohromile življenje v prestolnici, bo Ljudska armada (PLA) pokazala, ali je sposobna izpeljati njeno najpomembnejšo nalogo – pripojitev Tajvana. "Orožje in oprema, ki bosta razstavljena, sta proizvedena doma in trenutno v uporabi, pri čemer bo znaten delež tam nove opreme, ki bo prvič predstavljena javno," je pred dnevi na tiskovni konferenci povedal kitajski visoki uradnik.

Prav zato so namreč ZDA pred leti uvedle izvozne omejitve, saj uporaba visoke tehnologije poraja dvome v zvezi z njeno dvojno rabo – v civilne in vojaške namene. "Kitajska že več kot desetletje razvija tako imenovano vojaško-civilno fuzijo, s katero se zabriše meja med civilnimi in vojaškimi inovacijami," pojasnjuje ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Rok Spruk.

Praznik preteklosti, napoved prihodnosti

Kitajski predsednik Xi Jinping je na 19. Ljudskem kongresu leta 2017 poveljstvu vojske odredil modernizacijo zmogljivosti s poudarkom na uvajanju tehnologije umetne inteligence, kvantnega računalništva in strojnega učenja do leta 2035. Popolna razvojna pariteta PLA z ameriško vojsko pa je predvidena za leto 2049, ko bo Ljudska republika praznovala stoletnico obstoja.

Primerov dvojne rabe, na podlagi katere je Kitajska doslej lahko uvažala zahodno računalniško tehnologijo, je precej. Kakor poroča Wall Street Journal, je denimo Kitajska akademija za inženirstvo in fiziko ameriške čipe uporabljala za algoritmične analize dinamike tekočin, ki se uporabljajo pri modeliranju eksplozij jedrskega orožja.

Ne nazadnje so bile omejitve izvoza visoke tehnologije v času administracije Joeja Bidna uvedene prav zaradi skrbi, povezanih z uporabo ameriške visoke tehnologije za modernizacijo kitajskega orožja. "Cilj ukrepa omejitev izvoza je Kitajski preprečiti razvoj domačega ekosistema za proizvodnjo čipov, ki ga bo uporabila za modernizacijo svoje vojske," je takrat za Reuters povedala Bidnova ministrica za trgovino Gina Raimondo.

Letošnja parada na Trgu nebeškega miru v Pekingu bo obeležila prelomni trenutek v kitajski zgodovini, ko se je po predaji cesarske Japonske, katere invazija na Kitajsko se je začela leta 1931, končala druga svetovna vojna. A hkrati bo tudi pomemben napovednik prihodnosti. Xi je namreč poveljstvu PLA dal nalogo, da mora biti ta do leta 2027 sposobna izvesti eno najkompleksnejših operacij vojskovanja – amfibijsko ofenzivo na tajvansko otočje.

V ta namen je Xi že od vsega začetka na čelu države in partije močno razredčil kadre v vrstah vojske. Kitajski voditelj je od leta 2013 odstavil skoraj petino generalov, ki jih je osebno imenoval, kar je celo več od Maa Cetunga. Ko je Xi prevzel vodstveno funkcijo, je opozoril, da je korupcija v vojski eksistenčna grožnja komunistični partiji.

Tudi njegova reforma vojske, ki je poudarek s kopenske vojske premaknila v smeri mornarice, letalstva in raketnih sil, je bila usmerjena v strateški cilj priprave na morebitno invazijo Tajvana in večjega poudarka na razvoju tehnološko bolj sofisticiranih oborožitvenih sistemov, pravi poznavalka in nekdanja dopisnica časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković. V Xijevem drugem mandatu med letoma 2017 in 2022 so veljavo pridobivale zlasti raketne sile, ki upravljajo kitajski jedrski arzenal in so ene izmed pomembnejših porabnikov visoke tehnologije, kot so čipi.

"Umetno inteligenco, hipersonično tehnologijo, kvantno računalništvo in satelitsko infrastrukturo Kitajska razvija hkrati za vojaško in civilno rabo, vse pa je pod neposrednim nadzorom države in partije," preplet civilnega tehnološkega napredka z razvojem orožja PLA oriše Spruk. To je razumljivo, dodaja Baković, saj je PLA po ustavi oboroženo krilo partije. Kitajska naj bi na paradi pokazala svoje nove hipersonične in supersonične protiladijske rakete YJ, ki so bile zasnovane za napade na letalonosilke, s katerimi bi ZDA ob invaziji na Tajvan priskočile na pomoč napadeni državi. Kompleksne izogibalne manevre in avtonomno krmiljenje pri visokih hitrostih jim omogočajo napredni krmilni sistemi z naprednimi čipi, podprti s tehnologijo umetne inteligence.   

"Xi je z aretacijami številnih visokih vojaških častnikov in protikorupcijsko kampanjo razjezil svoje generale," pojasnjuje poznavalka in dodaja, da mu tega "ne bodo nikoli odpustili". Med najvidnejšimi je bila letošnja odstavitev He Weidonga, vodje raketnih sil, ki ga je Xi pred leti povišal v generala in ga imenoval za podpredsednika Centralne vojaške komisije, najvišjega organa odločanja PLA.

"No, tako kot vsi vojaki bi se tudi mlajši Xijevi generali malo vojskovali, saj od leta 1979 niso imeli prave vojne, pa še takrat je bila ta kratka in neuspešna," stanje v vrstah kitajske vojske pred parado nakaže poznavalka, pri čemer meri na manj kot mesec trajajoč konflikt med Kitajsko in Vietnamom, potem ko je ta napadel sosednjo Kambodžo.

 

'Tehnološke platforme'

Kitajske naložbe v obrambo so v zadnjih treh letih naraščale s sedmimi odstotki letno, kar je opazno več od njene petodstotne gospodarske rasti. Osredotočenost na posodobitev vojske, ki naj bi bila v kratkem pripravljena na invazijo, po ocenah analitikov meče senco dvoma na njeno rast. "Dolgoročno bi lahko gospodarsko rast spodkopala naraščajoča geopolitična negotovost v zvezi s Tajvanom in tekmovanje v vojaškem oboroževanju z ZDA," opozarja Jure Štimac, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.

Odkar je Xi pred več kot desetletjem postal predsednik, se je obrambni proračun letos povečal na 245,65 milijarde dolarjev z dobrih 100 milijard leta 2013, kažejo uradni podatki. Država ima drugi največji obrambni proračun na svetu, pred njo so zgolj ZDA. "Kitajska orožarska podjetja so hkrati tehnološke platforme, izvozne roke diplomacije in del orodja domače stabilnosti," ustroj in 'dvojno rabo' tamkajšnje obrambne industrije pojasni Rok Spruk.

Kitajska že več kot štiri desetletja ni bojevala vojne, kar pa za njeno orožje ne velja. Država je s skoraj šestimi odstotki globalnega tržnega deleža četrti največji izvoznik orožja. Nasploh kitajske družbe na azijskem trgu ustvarijo glavnino posla, saj v regijo prodajo okoli 77 odstotkov izvoženega orožja, v Afriko pa 14. V zadnjih petih letih so kitajska obrambna podjetja svoje izdelke dobavila 44 različnim državam, kažejo podatki inštituta SIPRI. Izpostavimo lahko Pakistan, ki je njen ključni regionalni zaveznik in kamor Kitajska izvozi skoraj dve tretjini vsega obrambnega izvoza.  

A kratkotrajna vojna med Indijo in Pakistanom je letos maja pokazala tudi, da gre za pomemben preizkusni poligon kitajske tehnike. Kitajska lovska letala J-10C in rakete PL-15 so se v obsežnih zračnih bojih izkazale za superiorne modernim francoskim lovcem rafale, ki jih izdeluje koncern Dassault. Sestrelitev dragulja francoske aeronavtične industrije, ki krasi tudi oborožene sile Hrvaške in Srbije, je presenetila Indijce in osupnila poznavalce. 

Pri tem ne gre samo za preizkušanje, ampak tudi za demonstracijo učinkovitosti nove kitajske oborožitve. Delnice največje kitajske orožarske družbe Avic, ki prek svoje hčerinske družbe Avic Chengdu Aircraft proizvaja lovce J-10C, so samo dan po koncu vojne pridobile dobrih 16 odstotkov, v zadnjega pol leta pa so se podražile za dobrih 58 odstotkov. Delnica konglomerata, ki se ukvarja z izdelavo vojaških ladij China State Shipbuilding Corporation, pa se je v zadnjega pol leta podražila za dobrih 17 odstotkov.

"Delnice kitajskih orožarskih podjetij so del tako imenovanega 'strateškega kapitalizma'," pojasnjuje Spruk, "kjer vojno tveganje ali konflikt, kot se je izkazalo v primeru posredne vloge v konfliktu Indija-Pakistan, spodbudi finančna pričakovanja."

Ta so v zadnjem letu izjemno velika. Indeks košarice kitajskih obrambnih družb banke Goldman Sachs je od januarja pridobil 44 odstotkov, vendar pa analitiki opozarjajo, da je prihodnji kazalnik P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico) pri 44,3, kar kaže na precejšno precenjenost segmenta. Za primerjavo: prihodnji P/E za referenčni indeks CSI 300 je 14,3, kot kažejo podatki terminala Bloomberg.

 

 

Parada prihaja ob ključnem času za kitajsko obrambno industrijo, ko bodo velikani, kot so Shenyang Aircraft, Avic Chengdu Aircraft in AECC Aviation Power, poročali o poslovanju v zadnje pol leta. Nekaj manjših družb je to že storilo, med njimi tudi Aerospace CH UAV, ki je prejšnji teden objavil izgubo v vrednosti približno 68 tisoč dolarjev v prvi polovici leta, kar je v ostrem nasprotju z 9,3 milijona dolarjev dobička v enakem obdobju lani. Podjetje North Industries Group Red Arrow je prav tako poročalo o izgubi v vrednosti 5,7 milijona dolarjev, v primerjavi z lanskoletnim dobičkom v vrednosti 6,2 milijona dolarjev.

Avic Shenyang, ki izdeluje radarsko nevidna letala J-35, pričakuje, da se bo dobiček v prvi polovici leta zmanjšal za kar 30 odstotkov zaradi "kompleksnega in zahtevnega" mednarodnega okolja. AECC Aviation, ki izdeluje letalske motorje, pa po navedbah Bloomberga napoveduje upad dobička za 87 odstotkov, kar je posledica "pritiskov na denarni tok, ki jih povzročajo zamude pri plačilih strank".

 

 

Ohlajanje trga je slab napovednik tako za vlagatelje kot tudi politiko, ki bo na paradi visokim gostom in zaveznikom, kot sta ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Narendra Modi, poskušala demonstrirati, kako uspešen je bil Xi s svojo reformo in modernizacijo vojske ter kako neučinkovita je ameriška strategija zaviranja tehnološkega napredka azijske velikanke. "Kitajska je sistemsko militarizirana industrijska sila z globalnimi ambicijami," pod črto strne ekonomist Spruk.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar