Analitiki o NLB: Pričakovan nižji dobiček, stroški največja neznanka

Ob spremenjenem obrestnem okolju so morale banke nižati obrestne mere za posojila in v manjši meri za depozite, kar se prej ali slej odrazi tudi na dobičku. Ta je bil ob polletju medletno nižji tudi pri Novi Ljubljanski banki (NLB), a je vrednost delnice kljub temu ob koncu avgusta dosegla nov rekord. Delničarje razveseljujejo predvsem visoke dividende, kaj pa do konca leta pričakujejo analitiki?

Poslovanje največje banke v regiji aktivno spremlja osem analitikov, podrobnejši komentar poslovanja pa smo pridobili od dveh. Po besedah Vladana Pavlovića iz Ipopema Securities je zadnje četrtletno poročilo NLB večinoma skladno s pričakovanji analitikov in potrjuje, da banka uspešno krmari v okolju padajočih obrestnih mer. Spomnimo, banka je v prvem polletju ustvarila 326 milijonov evrov dobička pred davki ali za dobro petino manj kot v enakem obdobju lani.

Ključne razloge za relativno odpornost banke vidi v visokem deležu posojil s fiksno obrestno mero (62,6 odstotka portfelja kreditov podjetjem in prebivalstvu), preusmeritvi sredstev z depozitov pri Evropski centralni banki (ECB) v vrednostne papirje, rastočem poslovanju lizinga ter močnem kreditnem portfelju, ob razmerju posojil in depozitov okoli 80 odstotkov.

Skupina NLB aktivno zmanjšuje občutljivost za gibanje obrestnih mer, kar pomeni, da poskuša omejiti vpliv znižanja obrestnih mer na prihodke. Na dinamiko sprememb tržnih obrestnih mer so se odzvali tako, da so fiksirali obrestne mere predvsem v prvi polovici leta 2024, ko so bile obrestne mere blizu najvišjih ravni. "To je strateško zagotovilo stabilne obrestne prihodke na srednji rok," so navedli v polletnem poročilu.

"Skupno gledano, je poslovanje stabilno, NLB pa širi nabor storitev in z višjimi razpoložljivimi dohodki prebivalstva ustvarja več prihodkov na stranko," ocenjuje Mihael Antolić iz Intercapital Securities.

Kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na poslovanje banke, izpostavlja gospodarsko rast, obrestne mere in inflacijo, kar nato vpliva na obseg posojil in depozitov, posledično pa tudi na neto obrestne in neto neobrestne prihodke. "Ker pričakujemo nadaljnje izboljšanje gospodarske rasti in postopno umirjanje inflacije, bo to dolgoročno pomenilo večjo kreditno aktivnost, rast depozitov in dodatne prihodke iz širjenja storitev," meni Antolić.

''Stroški zelo nehvaležna kategorija za napovedovanje''

V drugem četrtletju so analitiki popolnoma točno napovedali, da bodo čisti obrestni prihodki dosegli 232 milijonov evrov, kolikor je znašala mediana napovedi, ki jih objavlja NLB. S tem so celo presegli lansko drugo četrtletje, to pa je NLB uspelo predvsem zaradi rasti obsega kreditov in pozitivnega prispevka prevzema Skupine SLS.

Kar zadeva pričakovanja za devetmesečne rezultate, Antolić ocenjuje, da bodo neto obrestni prihodki ostali stabilni oziroma celo nekoliko višji kot v enakem obdobju lani. "Glavni motor rasti prihodkov bodo prihodki iz provizij in nadomestil, ki bi se morali v tem času povečati z enomestnimi ali celo dvomestnimi stopnjami," pravi. To bi podprlo skupno rast prihodkov.

Največja negotovost po njegovem mnenju ostaja na strani stroškov, saj ti vključujejo tudi slabitve in rezervacije. "To je zelo nehvaležna kategorija za napovedovanje, saj se lahko stroški izkažejo za višje ali nižje kot v zadnjih nekaj četrtletjih. Prav to bo imelo največji vpliv na neto dobiček, ki bi bil lahko na ravni lanskega devetmesečnega rezultata ali zgolj nekoliko nižji," dodaja Antolić.

Lani so stroški na letni ravni dosegli 602 milijona evrov, letos pa bodo glede na napovedi analitikov nekoliko višji, saj je mediana pri 615 milijonih evrov. Razpon napovedi je sicer kar širok, saj napovedujejo med 542 in 649 milijonov evrov stroškov. Ob polletju so stroški znašali nekaj manj kot 300 milijonov evrov, s čimer so bili za 15 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.

V polletnem poročilu so sicer navedli, da bo zdravo povpraševanje po kreditih v regiji JVE prineslo približno 1.200 milijonov evrov rednih prihodkov. Razmerje med stroški in prihodki (CIR) v 2025 se bo po pričakovanjih banke gibalo okoli 48 odstotkov, kar kaže, da naj bi bili stroški v drugi polovici leta nekoliko višji kot v prvi polovici leta, so navedli v polletnem poročilu.

Dobiček po davkih je lani po prvih devetih mesecih presegel 427 milijonov evrov, letos ob polletju pa je znašal 274,4 milijona evrov. To je bilo za šest odstotkov manj kot v 2024. Če bi nadaljevali s takšnim tempom, kot so ga imeli v drugem četrtletju letos, ko je bil s 148 milijoni evrov dobiček povsem primerljiv lanskemu, se bodo napovedi Antolića uresničile.

Rast posojil in depozitov se bo po pričakovanjih Antolića nadaljevala, prav tako z enomestnimi do dvomestnimi stopnjami, odvisno od posamezne države v regiji. "Skupno gledano, bodo devetmesečni rezultati stabilni in bodo omogočili nadaljnjo rast, vendar ne pričakujemo ekscesnih dvomestnih stopenj rasti, kot smo jih videli v zadnjih letih. Obrestno okolje se je namreč bistveno spremenilo," zaključuje.

Morda pa vendarle: potem ko so od začetka leta zabeležili sedemodstotno rast neto kreditov strankam, so namreč v polletnem poročilu zvišali napoved, da bo letna rast kreditov dosegla nizko dvomestno številko. 

Nekoliko bolj pesimistična je napoved Pavlovića, ki za devetmesečno obdobje pričakuje zmeren padec dobička na letni ravni, predvsem zaradi vpliva nižjih obrestnih mer, normalizacije stroškov tveganja ter višjih stroškov dela in IT.

"A to je trg v resnici pričakoval že pred letom dni, zato ne bo delovalo tako negativno. Če bo padec čistega dobička v tretjem četrtletju manjši od pričakovanega, bi to lahko celo pozitivno vplivalo na vrednotenje," pojasnjuje Pavlović. V zadnjem četrtletju se bo po njegovih besedah pokazal tudi negativen vpliv državne kapice na obrestne mere v Srbiji, kjer je banka omejena navzgor pri kreditnih obrestnih merah za prebivalstvo.

Napovedi: Letos manjši dobiček kot lani

Po besedah obeh analitikov, ki sta glede poslovanja NLB podala podrobna pojasnila, in glede na soglasje vseh analitikov, ki spremljajo NLB, bo dobiček letos verjetno manjši od lanskega. Mediana napovedi namreč kaže, da bo dobiček pred davki dosegel 563,7 milijona evrov, medtem ko je lani znašal dobrih sedem odstotkov več oziroma 608 milijonov evrov.

"V letih 2025 in 2026 pričakujemo upočasnitev rasti prihodkov, predvsem zaradi počasnejše rasti neto obrestnih prihodkov. Vendar po tem obdobju ponovno pričakujemo stabilno rast," pravi Antolić.

Tudi Pavlović za letos napoveduje 482 milijonov evrov čistega dobička, kar je 6,4 odstotka manj kot leto prej, v 2026 pa le 'simbolni' upad na 473 milijonov evrov. "V letu 2027 se dobiček vrača na stara pota rasti – na 496 milijonov evrov, kar bi pomenilo dobro štiriodstotno medletno rast," napoveduje Pavlović.

Dividendni donos kljub dražji delnici ostaja privlačen

Kljub koncu obdobja ekscesnih dobičkov bank vrednost delnice NLB raste in je od začetka leta pridobila 30 odstotkov. Sredi avgusta je dosegla celo rekordnih 171 evrov, od takrat pa je upadla za slabe štiri odstotke. 

Ob visokem kapitalskem presežku (nad 350 bazičnih točk) in ciljnem razmerju izplačil dividend med 50 in 60 odstotkov dobička Pavlović pričakuje, da bodo dividende ostale privlačne. Že ob koncu leta prihaja druga tranša izplačil v vrednosti 6,43 evra na delnico, če ne pride do pomembnih aktivnosti na področju združitev in prevzemov. S tem bi skupno izplačilo dividend v letu 2025 znašalo 257 milijonov evrov ali polovico dobička za leto 2024.

Izplačilo dividende naj bi po napovedi Pavlovića z 12,85 evra v 2025 zraslo na 13,4 evra v 2026 (+5,5 odstotka), ostalo stabilno pri 13,5 evra v 2027 in doseglo 14,5 evra v 2028 (+7 odstotkov). "Bruto dividendni donos bo tako ostal v razponu med 7,9 in 8,7 odstotka, kar je najvišja raven v širši regiji nekdanje Jugoslavije," poudarja Pavlović.

Vsi analitiki priporočajo nakup delnice

Poslovanje NLB analitiki pod lupo preverjajo precej pogosto, sedem od osmih priporočil, ki jih zbirajo na Bloombergu, je bilo podanih v juliju oziroma avgustu. Najnovejše je od Pavlovića, ki je 5. septembra 12-mesečno ciljno ceno postavil pri 196,7 evra, medtem ko je Miguel Dias tri dni pred tem delnico NLB ovrednotil pri 199 evrih. Podobno visoko v naslednjih 12 mesecih vrednost delnice NLB vidita tudi tudi Simon Nellis, Citi, s ciljno ceno 190 evrov in Jovan Sikimić, Oddo BHF, 181 evrov.

Najbolj optimističen med vsemi je Antolić iz Intercapital Securities, ki je 12-mesečno ciljno ceno sredi julija postavil pri 209 evrih. Povprečna 12-mesečna ciljna cena analitikov znaša približno 187,5 evra, kar pomeni skoraj 13-odstotni potencial rasti glede na aktualni tečaj.

Vsi omenjeni finančni analitiki delujejo neodvisno od NLB, kar pomeni, da svojih analiz ne izvajajo na zahtevo ali proti plačilu banke. Vsa mnenja, ocene in/ali napovedi, vključene v analizo posameznih analitikov, predstavljajo mnenje, oceno in/ali napoved analitika, so še zapisali na spletni strani.