text size
Največji slovenski banki sta že razkrili poslovanje: OTP banka je v prvem polletju zabeležila upad dobička, prav tako je NLB v prvem polletju ustvarila manj dobička. Podatke o poslovanju bank je zdaj objavila še Banka Slovenije (BS). Kako so slovenske banke poslovale v prvem polletju?
Po rekordnih letih, ki jih je zaznamovalo hitro zviševanje obrestnih mer, so analitiki za banke napovedovali zahtevnejše obdobje. Podatki Banke Slovenije kažejo, da sektor za zdaj ostaja zelo dobičkonosen. Banke obrestne mere posojil v zadnjih mesecih znova višajo, ob tem pa poskušajo povečati prihodke, ki jih ne ustvarjajo z obrestmi. Analitiki jeseni pričakujejo zvišanje ključnih obrestnih mer ECB, kar bi lahko ugodno vplivalo na prihodnje obrestne prihodke bank.
Neto obresti dosegle drugo najvišjo raven doslej
Slovenske banke so v prvem polletju ustvarile 918,4 milijona evrov prihodkov od obresti. To je 1,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Vendar je bankam uspelo za dobrih 18 odstotkov znižati obrestne odhodke, ki jih banke plačajo za svoje vire financiranja. Neto obrestni prihodki, ki pomenijo razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi, so se v prvem polletju zvišali za 3,9 odstotka, na 728,1 milijona evrov. Gre za drugo najboljše prvo polletje doslej. Večje neto obrestne prihodke so slovenske banke ustvarile le še v prvem polletju 2024.
NLB je dvignila delež neobrestnih prihodkov
Banke so v prvem polletju večale tudi neobrestne prihodke, torej prihodke, ki jih ustvarijo z vodenjem računov, nadomestili, kartičnim poslovanjem, provizijami in drugimi viri. Banke so se po začetku cikla zniževanja ključnih obrestnih mer začele osredotočati na slednje. Po šestih mesecih so jih ustvarile za 510,8 milijona evrov, kar je 8,3 odstotka več kot v prvem polletju leta 2025.
Rast neobrestnih prihodkov je deloma posledica dividend NLB Komercijalne banke Beograd, zaradi česar je delež neobrestnih prihodkov v bruto dohodku presegel 41 odstotkov. Če ne bi upoštevali izplačila dobička pri NLB, bi bil delež neobrestnih prihodkov pri slabi tretjini.
Oslabitve in rezervacije močno navzgor
Bruto dohodek bank se je tako povečal za 5,6 odstotka, na 1,239 milijarde evrov. Banke še vedno beležijo rast operativnih stroškov, ki so v prvem polletju zrasli za 3,6 odstotka, na 544,8 milijona evrov. Neto dohodek je kljub rasti stroškov zrasel za 7,3 odstotka, na 694 milijonov evrov. Podatki še razkrivajo, da so se v prvem polletju močno povečale oslabitve in rezervacije, ki jih banke oblikujejo zaradi pričakovanih izgub pri posojilih. Te so se na medletni ravni več kot podvojile. Medtem ko so banke v prvem polletju lani oblikovale za 29,3 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij, se je njihov obseg v prvem polletju 2026 povečal na 74,1 milijona evrov.
Dobiček pred obdavčitvijo je ostal na ravni lanskega in je znašal 619,8 milijona evrov. Večji dobiček je bankam uspel zaradi rasti neto obrestnih prihodkov in neobrestnih prihodkov. Slovenske banke ostajajo visoko dobičkonosne. ROE je pri bankah eden ključnih kazalnikov uspešnosti, saj pove, kako učinkovito banka uporablja kapital delničarjev. V prvem polletju je znašal 18 odstotkov. To je približno odstotno točko in pol manj kot v istem obdobju lani. Dobiček po obdavčitvi je zrasel za odstotek na 556,8 milijona evrov.
Kreditna aktivnost gospodinjstev se krepi
Rast stanovanjskih posojil gospodinjstev se je letos pospešila in v zadnjih treh mesecih dosegla 10-odstotno medletno rast. Hitrost sklepanja stanovanjskih posojil je tako zadnje štiri mesece presegla rast potrošniških posojil. Ta še vedno rastejo s približno devetodstotno medletno rastjo. V zadnjega pol leta so manj zadržana tudi podjetja. Rast sklepanja posojil je bila junija 6,3-odstotna.
Slovenske banke ostajajo zelo likvidne in dobro kapitalizirane. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je junija zrasel na 277,5 odstotka. V zadnjem letu se ni občutno spremenil, vendar ne dosega ravni, ki jih je rekordnega leta 2024. Minimalna regulatorna zahteva za količnik je sto odstotkov.
.webp){kind=icon}
