Analitiki o NLB: Konec obdobja visokih marž – kaj to pomeni za delničarje?

Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvem četrtletju ustvarila 119,3 milijona evrov dobička ob 14-odstotni rasti posojil. Analitiki pa so si edini, da banka kljub pritisku na obrestne marže ohranja stabilno poslovanje, pri čemer bodo prihodnjo rast vse bolj poganjali prevzemi, storitve in dividendna politika. Ob tem opozarjajo, da se obdobje nadpovprečnih donosov iz visokih obrestnih marž zaključuje.

Rezultati NLB Skupine za prvo četrtletje so med delničarji in analitiki dvignili marsikatero obrv: dobiček je sicer upadel, a predvsem zaradi odsotnosti enkratnih učinkov, medtem ko temeljni kazalniki ostajajo stabilni.

Analitik Bloomberg Adria Rudi Lukačić ocenjuje, da se pozitivna zgodba delnice nadaljuje, kljub pritiskom na dobičkonosnost. "Pričakujemo nadaljevanje rasti delnice ob dobrih rezultatih. V primeru večje akvizicije je mogoče, da banka ne bo izplačala druge tranše dividende, vendar bi tak scenarij dolgoročno lahko pospešil rast skupine prek širjenja regionalnega poslovanja in krepitve tržnega položaja," pravi. V prvi tranši bo bruto dividenda znašala skoraj sedem evrov, kar ob petkovem zaključnem tečaju 227 pomeni triodstotno donosnost (koliko dividend nameravajo izplačati v prihodnjih petih letih, smo pisali na povezavi).

Po njegovih besedah ostaja ključna investicijska teza regionalna razpršenost poslovanja in močan položaj v regiji: NLB ima vodilne ali med tremi največjimi tržnimi deleži v več državah regije Adra, hkrati pa širi dejavnosti lizinga in upravljanja premoženja in te postajajo vse pomembnejši vir prihodkov iz provizij.

Glavni izziv pa ostaja pritisk na obrestne marže. Neto obrestna marža se je znižala na 3,19 odstotka s 3,46 odstotka leto prej, predvsem zaradi rasti stroškov depozitov. "S tem se končuje obdobje izjemno visokih marž, ki jih je bančni sektor dosegal v času višjih obrestnih mer. Fokus se zdaj seli na rast obsega kreditiranja, lizing in morebitne prevzeme kot glavna gibala prihodnje dobičkonosnosti," dodaja Lukačić.

Ob tem opozarja, da je vrednotenje banke še vedno nižje od primerljivih bank v srednji Evropi. NLB kotira pri kazalniku P/E okoli 8,4-kratnika dobička in kazalniku P/B pri 1,2, medtem ko povprečje regije dosega približno 10,1 oziroma 1,6. Cena delnice je v zadnjem mesecu zrasla za skoraj štiri odstotke, kar je sicer malenkost manj od rasti celotnega indeksa SBITOP domače borze. Trenutno je treba zanjo odšteti 227 evrov.

Podobno razmišlja tudi Vladan Pavlović iz Ipopema Securities, ki je dejal, da bodo rezultati verjetno povzročili določeno kratkoročno razočaranje na trgu zaradi odstopanja od pričakovanj.

Padec dobička po njegovih besedah skoraj v celoti izhaja iz odsotnosti enkratnih prihodkov, ki so lani izboljšali primerjalno osnovo, medtem ko so ključni trendi stabilni: posojila rastejo za 14 odstotkov na letni ravni, prihodki iz provizij za osem odstotkov, stroški ostajajo pod nadzorom, kakovost portfelja pa stabilna s stroškom tveganja pri 26 bazičnih točkah. 

Neto obrestni prihodki so pod pritiskom zaradi dražjih vezanih vlog na trgih jugovzhodne Evrope, vendar Pavlović ocenjuje, da je napoved letnega dobička okoli 530 milijonov evrov še vedno dosegljiva.

Po objavi rezultatov, a še pred NLB-jevim Dnevom vlagateljev je komentiral, da bi cena delnice po njegovem mnenju lahko kratkoročno stagnirala ali rahlo zdrsnila proti 210 evrom, za nov val rasti pa da bodo potrebni bodisi boljši rezultati v naslednjih četrtletjih bodisi uspešen prevzem Addiko banke.

Dan po objavi rezultatov se je delnica na Ljubljanski borzi pocenila, po Dnevu vlagateljev, ki ga je banka letos organizirala v Sarajevu, pa je delnica izgubljeno več kot nadoknadila. Kaj je povedala uprava največje slovenske banke, ki jo vodi Blaž Brodnjak, smo podrobneje pisali na povezavi, Pavlović pa je po slišanem na strani pozitivnih dejavnikov posebej omenil dividendno politiko. Kumulativna dividenda v obdobju 2025–2029 naj bi po napovedih uprave dosegla okoli 90 evrov na delnico. Poudaril je še, da obstaja tudi možnost izredne dividende, če do prevzema ne pride, kar bi lahko podprlo tečaj kljub kratkoročni negativni reakciji trga.

Pritisk na marže: V Sloveniji znamenja stabilizacije

Podrobnejši vpogled v poslovanje potrjuje, da so pritiski na marže realni, a hkrati omejeni. Neto obrestna marža se je znižala predvsem zaradi višjih stroškov financiranja v jugovzhodni Evropi, medtem ko v Sloveniji že kaže znamenja stabilizacije. 

"Neto obrestne marže se trenutno v Sloveniji višajo. Ostali bomo trdno nad tremi odstotki, v načrtih imamo okoli 3,2 odstotka," je dejal član uprave Archibald Kremser. Ob tem je opozoril, da bi banka lahko nekoliko umirila rast kreditiranja, saj želi ohraniti dolgoročno vzdržno financiranje. "Bolj vzdržna je rast okoli 11 odstotkov."

Banka ob tem ohranja stabilno kakovost portfelja: obseg nedonosnih posojil se je sicer povečal na 476 milijonov evrov, vendar delež NPL ostaja pri 2,0 odstotka, kar je posledica rasti kreditiranja v kakovostnejših segmentih. Po besedah člana uprave Andreasa Burkhardta povečanje slabih posojil ni sistemsko, temveč omejeno na posamezne izpostavljenosti v industrijskih panogah, kot so jeklarstvo, kovinska industrija in avtomobilski sektor, medtem ko je pri stanovanjskih posojilih delež slabih posojil le 0,6 odstotka, bistveno pod evropskim povprečjem.

Gospodinjstva ustvarijo približno 70 odstotkov prihodkov skupine

Pomemben del prihodnje rasti prihaja iz poslovanja s prebivalstvom in storitev. "Gospodinjstva ustvarijo približno 70 odstotkov prihodkov skupine, banka pa ima 2,9 milijona komitentov," je na dnevu investitorjev med drugim povedala članica uprave Hedvika Usenik. Prihodki na stranko so se povečali na približno 300 evrov, cilj do konca desetletja pa je 400 evrov, kar kaže na strategijo povečanja vrednosti obstoječe baze strank. 

Plačilne storitve, kartice in računi so že zdaj ključni vir provizij, saj dosegajo skoraj 70 odstotkov vseh prihodkov iz nadomestil, hkrati pa ostaja velik prostor za rast digitalnih plačil, saj je v Sloveniji še vedno več kot polovica transakcij opravljenih v gotovini. Tudi upravljanje premoženja postaja vse pomembnejše: NLB Skladi imajo okoli 42-odstotni tržni delež v Sloveniji in nadpovprečno donosnost kapitala, kar dodatno diverzificira prihodkovne vire banke.

Vodstvo banke ob tem poudarja, da močna kapitalska osnova omogoča nadaljnjo organsko rast, potencialne prevzeme in stabilno dividendno politiko. NLB tako vstopa v obdobje, kjer bo manj odvisna od cikličnih obrestnih marž, prihodnja rast pa bo temeljila na obsegu poslovanja, regionalni širitvi in razvoju storitev z višjo dodano vrednostjo.

Kakšna so priporočila analitikov?

Analitiki ostajajo izrazito pozitivni glede delnice NLB, pri čemer so najnovejše ocene enotno naklonjene nakupu.

Najbolj svežo oceno je 7. maja 2026 objavil Mladen Dodig iz Erste Group, ki delnico priporoča kot "accumulate" (kar pomeni postopno povečevanje pozicije oziroma zmerno priporočilo za nakup) in ciljno ceno postavlja pri 210 evrih. Nekoliko prej, 10. aprila, je Jovan Skimić iz Oddo BHF podal priporočilo "outperform" (pričakovana nadpovprečna donosnost glede na trg) s ciljno ceno 205 evrov.

Med starejšimi, a še vedno relevantnimi je ocena Miriam Killiian iz Deutsche Bank z jasnim priporočilom "kupi" in ciljno ceno 241 evrov. Robert Brżoza iz PKO BP Securities je februarja postavil ciljno ceno 245 evrov, prav tako ob priporočilu za nakup. Še bolj optimističen je bil Vladan Pavlović iz Ipopema Securities, ki je ciljno ceno postavil pri 284 evrih, kar kaže na velik potencial rasti, čeprav gre za starejšo oceno.

Skupna slika je zelo enotna: konsenz analitikov je stoodstotno naklonjen nakupu, brez priporočil za prodajo ali zadržanje. Povprečna ciljna cena znaša približno 237 evrov, kar glede na zadnjo ceno pomeni še približno petodstotni potencial rasti. Ob tem pa visoka donosnost v zadnjih 12 mesecih, ki presega 78 odstotkov, kaže, da je delnica že doživela močan vzpon, zato analitiki v prihodnje pričakujejo bolj zmerno rast, vendar sentiment ostaja izrazito pozitiven.