NLB v prvem četrtletju z medletno nižjim dobičkom, a 14-odstotno rastjo kreditov

NLB Skupina je prvo četrtletje 2026 končala s 119,3 milijona evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi večjega bremena enkratnih postavk. Temeljno poslovanje je ostalo stabilno: rezultat iz rednega poslovanja pred oslabitvami in rezervacijami se je na letni ravni povečal za pet odstotkov, rast obsega kreditiranja pa je bila najvišja na slovenskem trgu.

Banka je ob tem ohranila solidno dobičkonosnost, močan kapitalski položaj in likvidnost. Skupni kapitalski količnik je konec marca znašal 19,4 odstotka, količnik CET1 pa 14,8 odstotka, kar po navedbah banke podpira nadaljnjo organsko rast, morebitne prevzeme in izplačila delničarjem.

NLB za leto 2026 načrtuje izplačilo 55 odstotkov dobička v obliki dividend, kar pomeni visoko enomestno rast dividend. Spomnimo, NLB je letos napovedala prostovoljno prevzemno ponudbo za Addiko Bank in se pri tem neposredno spopada z Raiffeisen Bank International, ki je prav tako podala konkurenčno ponudbo za isto banko, s čimer se je razvil prevzemni boj za balkansko bančno skupino.

"Za najbolj odporne institucije sta značilni dolgoročna doslednost in disciplina v spreminjajočih se in zahtevnih okoliščinah. NLB Skupina je ena takšnih institucij," je ob objavi rezultatov dejal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Poudaril je, da so temelji banke stabilni, likvidnostni in finančni položaj robusten, kapitalska osnova pa strateški dejavnik za rast, prevzeme in nagrajevanje delničarjev.

Obrestni prihodki kljub nižjim obrestnim meram višji

Čisti obrestni prihodki so se v prvem četrtletju povečali za tri odstotke na 240,6 milijona evrov. Rast je podprla predvsem večja kreditna aktivnost, ki je več kot nadomestila vpliv nižjih obrestnih mer. Na četrtletni ravni so se čisti obrestni prihodki znižali za en odstotek, predvsem zaradi manjšega števila dni v obdobju; ob izločitvi tega učinka bi bili višji za 1,9 milijona evrov.

Neto obrestna marža se je na ravni skupine znižala za šest bazičnih točk na 3,19 odstotka, v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem pa za 0,27 odstotne točke. Pri matični NLB v Sloveniji se je marža rahlo zvišala, z 2,54 na 2,57 odstotka, kar kaže na stabilizacijo, medtem ko so bile banke v Jugovzhodni Evropi še naprej pod pritiskom dražjih vezanih vlog, potrebnih za financiranje rasti kreditov.

Krediti zrasli za 14 odstotkov na letni ravni

Bruto krediti strankam so konec marca znašali 19,7 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot ob koncu leta 2025 in 14 odstotkov več kot leto prej. Rast je bila prisotna v vseh geografijah in segmentih.

Najmočnejša je bila v Sloveniji pri podjetjih in državi, kjer so se bruto krediti povečali za 5 odstotkov. Banka rast pripisuje okrepljeni investicijski aktivnosti, večjim potrebam po obratnem kapitalu in vztrajnemu povpraševanju strank.

Krediti prebivalstvu so se povečali za tri odstotke. V prvem četrtletju je bilo odobrenih več kot 200 milijonov evrov novih stanovanjskih kreditov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nova prodaja potrošniških kreditov je dosegla skoraj 150 milijonov evrov in bila nekoliko višja kot pred letom. Tudi banke NLB v Jugovzhodni Evropi so ohranile približno 3-odstotno rast kreditov gospodinjstvom ter podjetjem in državi.

Opravnine rastejo, neobrestni prihodki pod vplivom enkratnih učinkov

Čiste opravnine so se medletno povečale za osem odstotkov na 86,6 milijona evrov. K rasti so največ prispevali investicijski skladi, bančno zavarovalništvo in storitve vodenja računov, pomemben prispevek pa so zagotovili tudi trgi Jugovzhodne Evrope.

Skupni čisti neobrestni prihodki so se znižali za sedem odstotkov na 71,2 milijona evrov. Razlog je predvsem odsotnost pozitivnih enkratnih učinkov iz preteklega leta, kot so razrešeni pravni spori in odsvojitve nepremičnin, ter letošnji učinki vrednotenj, višje donacije in knjiženje regulativnih stroškov v prvem četrtletju.

Čisti prihodki skupine so znašali 311,8 milijona evrov, skoraj enako kot leto prej. Stroški so se na primerljivi osnovi povečali za 3,5 odstotka, predvsem zaradi prilagoditev plač in višjih IT stroškov. Razmerje med stroški in prihodki, brez davka na bilančno vsoto, je znašalo 47,4 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo.

NLB je v prvem četrtletju oblikovala 12,8 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi rasti kreditiranja in migracij v portfelju prebivalstva. Letno preračunani strošek tveganja je znašal 26 bazičnih točk, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 37 bazičnih točk.

Delež nedonosnih posojil je konec marca znašal 2,0 odstotka, delež nedonosnih izpostavljenosti pa 1,4 odstotka. Pokritost slabih posojil se je po padajočem trendu v letu 2025 začela izboljševati, pri čemer banka poudarja, da ostaja pokritost nad evropskim povprečjem po podatkih EBA.

Vloge rastejo počasneje kot krediti, a likvidnost ostaja visoka

Vloge strank so dosegle 24,8 milijarde evrov, kar je en odstotek več kot ob koncu leta 2025 in 12 odstotkov več kot leto prej. Razmerje med krediti in vlogami je znašalo 77,8 odstotka, kar kaže na zdrav profil financiranja.

V Sloveniji so vloge prebivalstva ostale večinoma stabilne, deloma zaradi izdaje tretje obveznice Republike Slovenije, ki je začasno preusmerila del prihrankov gospodinjstev. V bankah Jugovzhodne Evrope so vloge prebivalstva zmerno rasle, podjetniške in državne vloge pa so se povečale izraziteje, za štiri odstotke, tudi zaradi višjih obrestnih mer na izbranih trgih.

Bilančna vsota skupine je konec marca znašala 32,3 milijarde evrov, kar je 796 milijonov evrov več kot konec leta 2025 in 3,6 milijarde evrov več kot leto prej.

Donos na kapital po davkih je v prvem četrtletju znašal 12,4 odstotka, leto prej 15,3 odstotka. Donos na opredmeteni kapital je dosegel 14,7 odstotka, normalizirani ROE pa 19,3 odstotka. Banka ob tem potrjuje celoletne napovedi za leti 2026 in 2027.

Za leto 2026 NLB pričakuje redne prihodke nad 1,3 milijarde evrov, strošek tveganja med 30 in 50 bazičnimi točkami, delež stroškov v prihodkih pod 48 odstotki, visoko enomestno rast kreditov in približno 15-odstotni ROTE oziroma okoli 20-odstotni normalizirani ROE. Za leto 2027 cilja na približno 1,5 milijarde evrov rednih prihodkov in razmerje med stroški ter prihodki pod 47 odstotki.

Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe je ob objavi rezultatov ocenil, da nadzorni svet ostaja zadovoljen s preudarnim poslovanjem skupine in stabilnostjo njenega finančnega profila. Po njegovih besedah bodo disciplinirano uresničevanje strategije, robustno upravljanje tveganj in trden kapital še naprej podpirali odpornost banke in ustvarjanje vrednosti.