ECB bo zvišala obresti zaradi inflacije, ki jo povzroča vojna v Iranu

Evropska centralna banka (ECB) naj bi v četrtek drugič po začetku vojne z Iranom zvišala stroške zadolževanja, saj so cene energentov močno narasle, inflacija vztraja precej nad ciljno ravnjo, gospodarstvo evrskega območja pa ostaja presenetljivo odporno.

Po napovedih skoraj vseh ekonomistov v Bloombergovi anketi bo ECB depozitno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 2,5 odstotka. Nove četrtletne napovedi naj bi pokazale močnejše inflacijske pritiske in hitrejšo gospodarsko rast v 21-članskem evrskem območju, kar podpira odločitev za novo zvišanje.

Rast cen življenjskih stroškov je avgusta presegla tri odstotke in dosegla najvišjo raven v skoraj treh letih, pri čemer se v prihodnjih mesecih ne pričakuje občutnejše umirjanje. ECB je obrestne mere zvišala že junija in se tako oddaljila od ameriške centralne banke Fed ter britanske centralne banke.

Precej manj gotovo je, kaj bo sledilo po septembrskem zasedanju. Finančni trgi pričakujejo še najmanj dve zvišanji, medtem ko so ekonomisti bolj zadržani. Razdeljeni so tudi člani Sveta ECB: nekateri menijo, da bo treba obrestne mere dodatno zvišati, drugi pa zaradi odsotnosti sekundarnih inflacijskih učinkov ter tveganj, povezanih z Bližnjim vzhodom in ameriško trgovinsko politiko, pozivajo k previdnosti.

"ECB bo ta teden nedvomno zvišala obrestne mere. Toda zaradi velike negotovosti glede gospodarskih obetov in znamenj razkola v Svetu ECB bo prihodnjo usmeritev denarne politike verjetno pustila povsem odprto," je dejal glavni evropski ekonomist pri Goldman Sachsu Jari Stehn.

Odločitev bo objavljena v četrtek ob 14.45 v Berlinu, kjer bo ECB organizirala svoje edino letošnje zasedanje zunaj Frankfurta. Predsednica Christine Lagarde bo 30 minut pozneje stopila pred novinarje.

Obrestne mere

Predstavniki ECB so septembrsko zvišanje že jasno napovedali, s čimer bo banka utrdila položaj najbolj restriktivne centralne banke med državami skupine G7. Razhajanja pa se pojavljajo glede nadaljnjih ukrepov.

Guverner litovske centralne banke Gediminas Šimkus je ocenil, da zvišanje na 2,5 odstotka zaradi močnejše gospodarske rasti ne bo zadostovalo za vrnitev inflacije k dvoodstotnemu cilju. Član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone je medtem posvaril pred pretiranim zaostrovanjem denarne politike, ki bi lahko škodovalo gospodarstvu.

Bloomberg Economics ocenjuje, da si bodo zagovorniki strožje politike zaradi novih nihanj cen nafte in podražitve plina prizadevali za še eno zvišanje decembra. Oviro jim predstavljajo zaostreni finančni pogoji in omejeni znaki, da se energetski šok preliva v druge dele gospodarstva.

Obrestna mera v višini 2,5 odstotka velja za zgornjo mejo nevtralnega območja, nad katero začne denarna politika zavirati gospodarsko dejavnost. Vsi se s tem ne strinjajo. Guverner irske centralne banke Gabriel Makhlouf meni, da bi denarna politika postala restriktivna šele nad 2,75 odstotka.

Predsednik Bundesbank Joachim Nagel je opozoril tudi na nedavno rast donosnosti svetovnih obveznic, ki po njegovih besedah zapleta razmere, čeprav strožji finančni pogoji ECB pomagajo pri omejevanju inflacije.

Gospodarski obeti

Za četrtkovo odločitev in nadaljnjo usmeritev obrestnih mer bodo ključne nove gospodarske napovedi. ECB naj bi podobno kot marca in junija znova objavila tudi alternativne scenarije.

Analitiki pričakujejo zvišanje napovedi inflacije za prihodnje leto, ki je junija znašala 2,3 odstotka. Napoved za leto 2026 naj bi ostala nespremenjena pri treh odstotkih, medtem ko naj bi ECB izboljšala pričakovanja glede gospodarske rasti.

Ekonomist JPMorgana Greg Fuzesi je ocenil, da bodo projekcije upravičile skupno nekaj več kot tri zvišanja obrestnih mer, vračunana v napovedi, razen če bo napoved skupne, osnovne in neenergetske inflacije za leto 2028 nižja od ciljne ravni.

Ocene ECB bodo sicer ob objavi verjetno že nekoliko zastarele. Ker so bili podatki zanje zbrani do avgusta, najbrž ne bodo v celoti upoštevale najnovejše rasti donosnosti obveznic in cen energentov.

Prihodnost Christine Lagarde

Ugibanja o predčasnem odhodu Christine Lagarde z vrha ECB se krepijo. Njene izjave po julijskem zasedanju so doslej najjasneje nakazale, da na položaju morda ne bo ostala do izteka mandata oktobra 2027.

Svetovni gospodarski forum (WEF) jo še vedno želi imenovati na vodilni položaj, Lagarde pa naj bi bila ponudbo pripravljena sprejeti. Konec januarja bo objavila tudi svoje spomine z naslovom Lady First.

Lagarde prav tako ni izključila prihodnje vloge v francoski politiki, in sicer "v katerikoli vlogi, v kateri bi bila najbolj učinkovita". Kmalu po obisku Berlina bo častna gostja tradicionalnega političnega srečanja, ki ga organizira predsednik Normandije in vodja stranke Les Centristes Hervé Morin.

Pritisk nanjo, naj pojasni svojo prihodnost, bi se lahko še povečal, če bi ECB predčasno zapustila članica izvršilnega odbora Isabel Schnabel. Nemška ekonomistka, ki ji mandat poteče konec leta 2027, naj bi razmišljala o odhodu v Mednarodni denarni sklad.