Evropska uredba o takojšnjih plačilih, ki bo začela veljati 9. oktobra letos, bo spremenila način poslovanja – ne le za potrošnike, ampak tudi za podjetja. Nakazan denar bo pri prejemniku v največ desetih sekundah, in to 24 ur na dan, vse dni v letu, v vseh evropskih državah.
Uredba, ki jo je Evropska unija sprejela v začetku leta 2024, ob tem določa, da takojšnja plačila ne smejo biti dražja od običajnih kreditnih prenosov, prinaša pa tudi večjo varnost z obveznim preverjanjem ujemanja imena in IBAN-a. Poglejmo podrobneje, kako se na spremembe pripravljajo slovenske banke.
Krovno stališče je predstavilo Združenje bank Slovenije (ZBS), kjer poudarjajo, da banke in hranilnice izvajajo prilagoditve plačilnih sistemov, testiranja in interno usposabljanje zaposlenih. Kljub temu pa poudarjajo, da pri nas tovrstna plačila že poznamo, in sicer preko sheme Flik Pay, ki je v uporabi od leta 2019.
Preberi še
Zakaj v Sloveniji ne bo obveznih brezplačnih bančnih računov?
Hrvaška je z zakonom uvedla brezplačne bančne račune. Kaj pravijo na Ministrstvu za finance?
18.09.2025
Depoziti in obresti: Kako radodarne so danes slovenske banke? Tudi bolj kot neobanke
Obrestna mera pri slovenskih bankah in hranilnicah je lahko višja kot pri neobankah.
05.09.2025
Slovenske banke ujele val visokih obresti in večajo dobiček, tudi ko te padajo
Kako so slovenske banke ujele val visokih obresti in zdaj večajo dobiček, tudi ko so nižje.
01.09.2025
"Takojšnja plačila bodo povečala konkurenčnost med bankami, saj bodo stranke pozorne na uporabniško izkušnjo," menijo v ZBS. Hkrati pričakujejo, da bodo spodbudila sodelovanje z drugimi igralci na trgu, tudi fintech podjetji, ki pogosto razvijajo inovativne rešitve na področju plačil. "To lahko dolgoročno koristi predvsem uporabnikom," so prepričani.
Previdno pri potrditvi plačil
Ne le hitrost, evropska uredba hkrati od bank zahteva tudi izboljšanja varnostnih mehanizmov. "Direktiva prinaša precej višji nivo varnosti, saj se z dodatnim preverjanjem prejemnika zmanjšuje tveganje napačnih nakazil," menijo v Novi Ljubljanski banki (NLB).
Poleg obveznega preverjanja ujemanja med IBAN-om in imenom prejemnika se uvajajo dodatni zaščitni mehanizmi pred goljufijami. Uporabniki bodo namreč takoj obveščeni o statusu plačila. Ponudnik plačil mora skladno s priporočili jasno opozoriti, da se naziv in IBAN ne ujemata. Potrditev takšne transakcije pomeni, da posledice za morebitna napačna nakazila nosi komitent, in ne banka.
Kot pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), bo ponudnik plačil lahko opozoril tudi, da se podatki naziva in IBAN-a le delno ujemajo (lahko tudi v obliki vprašanja, kot je: "Ali ste mislili ...?"). "Če potrdite delno ujemanje, se morate zavedati, da sami nosite posledice za morebitna napačna ali goljufiva nakazila," opozarjajo na ZPS.
Dodaten varnostni element je tudi možnost določitve limitov s strani imetnika računa, in ne bank. Nekatere bodo tako omogočile postavljanje limita za posamezno transakcijo in oziroma ali na dnevni ravni za vsa opravljena plačila.
Kaj uredba prinaša podjetjem?
Za pravne osebe evropska uredba prinaša hitrejši dostop do likvidnih sredstev, boljši nadzor nad denarnimi tokovi ter potencialne prihranke pri obrestih in stroških financiranja obratnega kapitala. Na OTP Banki pričakujejo, da bo novost poslovnim komitentom prinesla tako prihranek časa kot denarja: "Transakcije bodo obdelane takoj, kar bo izboljšalo denarni tok," dodajajo. Ob tem opozarjajo, da morajo podjetja natančno uporabljati uradni naziv v računih, da se izognejo zavrnjenim plačilom.
"Če naziv vašega podjetja, ki ga uporabljate na računih, spletni strani ali v komunikaciji s strankami, ne bo popolnoma skladen z uradnim zapisom v registrih (npr. AJPES), se lahko zgodi, da plačilo ne bo izvedeno," opozarjajo pri obeh največjih bankah pri nas.
Banke brez večjih izzivov
Pri največjih bankah, kot sta NLB in OTP, pravijo, da uvajanje novih sistemov teče po načrtih. "Uvedbo uredbe o takojšnjih plačilih pričakujemo z vzpostavitvijo infrastrukture, ki bo omogočala izvajanje takojšnjih plačil in preverjanje ujemanja imena oziroma naziva z IBAN-oznako," pravijo pri OTP Banki.
Pri NLB poudarjajo, da so takojšnja plačila že del njihove ponudbe, a jih bodo z 9. oktobrom razširili na vse tržne poti. "Uporabnike želimo pravočasno in celovito obvestiti o novostih," pojasnjujejo in dodajajo, da bodo tudi po novem nadomestila enaka kot pri običajnih plačilih.
Gorenjska banka poudarja, da večjih izzivov pri implementaciji ne pričakuje, prav tako tudi pri Deželni banki Slovenije (DBS) poudarjajo, da so se na uredbo začeli pripravljati že aprila lani. "Izvajamo vse potrebne prilagoditve plačilnih sistemov in testiranja ter smo v stalni komunikaciji z regulatorjem," pravijo.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...