Blaž Brodnjak, NLB: 'Zaznavamo, da Slovenci odhajajo k Revolutu'

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na dnevu investitorjev v Sarajevu precej neposredno spregovoril o vse večji konkurenci digitalnih bank in vplivu geopolitičnih razmer na poslovanje banke. Ob vprašanju, ali komitenti sredstva preusmerjajo v stabilne kovance in alternativne finančne platforme, je priznal, da Slovenci vse bolj uporabljajo Revolut, ki ga je označil za tretjo največjo banko po številu komitentov v Sloveniji.

"Slovenci se premikajo k Revolutu, ta trend vidimo. Včasih tudi zato, da nekatere prihodke skrijejo pred državo, pa tudi zaradi produktov, ki jih mi načrtno ne ponujamo. Ne želijo prikazati določenih prihodkov, na primer iz igralništva, kriptosredstev … stabilni kovanci niso tako popularni," je dejal Brodnjak. Ob tem je poudaril, da NLB pri ponudbi kriptostoritev ostaja previdna predvsem zaradi regulatornih tveganj in zaščite ugleda banke.

"Kriptosvet je vprašanje, tudi nadzorni svet nas nenehno sprašuje o tem, ampak v okolju, kjer je varstvo potrošnikov tako močno, smo raje bolj previdni. Na kocki je naš ugled, potencialni dobiček pa ni tako velik," je dodal.

Kako bi vplivala stagflacija na NLB?

Archibald Kremser, član uprave, odgovoren za finance, je medtem komentiral tudi vprašanje morebitne stagflacije in vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na poslovanje banke. Na vprašanje, kako bi stagflacija vplivala na NLB, je odgovoril precej neposredno: "Blaga stagflacija pozitivno vpliva na neto obrestne prihodke."

Po njegovih besedah torej blaga stagflacija za banke kratkoročno ni nujno negativna, saj višje obrestne mere praviloma podpirajo neto obrestne prihodke (NII – net interest income). "To ni neposredna katastrofa, dolgoročno pa to ni najbolj zdravo okolje. Ne pričakujem nenadnih premikov, za banke pa je tako okolje kratkoročno rahlo pozitivno."

Tudi Brodnjak je opozoril, da je največje tveganje bližnjevzhodnega konflikta vprašanje oskrbe in logistike. Na vprašanje, ali opažajo negativne učinke vojne na Bližnjem vzhodu, je prvi mož NLB odgovoril: "Resno vprašanje je, ali bo dotok goriva stalen in ali bodo letala lahko letela. Največje stranke so ta tveganja zavarovale, težava pa bi lahko nastala, če ne bo dobav."

Dodal je, da trenutne projekcije banke temeljijo na predvideni politični in makroekonomski stabilnosti, saj večjih geopolitičnih pretresov ni mogoče vnaprej vključiti v načrte.

Po njegovih besedah bi zmerna rast inflacije in obrestnih mer bankam lahko celo koristila: "Če bosta rast inflacije in rast obrestnih mer zmerni, bo to dobra novica za banke. Ne bomo zdaj na široko odprli vrat, ampak bomo tudi v prihodnje delovali previdno."

 

Ohranjajo kapitalsko osnovo za morebitne prevzeme

Vodstvo banke je precej pozornosti namenilo tudi strategiji rasti in prevzemom. Brodnjak je poudaril, da želi NLB ohraniti dovolj močno kapitalsko osnovo za potencialne regionalne prevzeme.

"Dokler bomo videli možnost kakšnega pomembnega prevzema, želimo ohraniti kapitalsko osnovo. Bolje je iti v prevzeme z nabitim revolverjem, tako so mi rekli analitiki," je dejal. Po njegovih besedah banka išče ravnotežje med visokimi dividendami za delničarje in pripravljenostjo na nove prevzemne priložnosti. V petih letih NLB delničarjem namerava izplačati 90 evrov skupnih dividend na delnico.

Vodstvo je pojasnilo tudi, da pri zahtevah MREL (Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities oziroma minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti) ne pričakuje sprememb. Banka ostaja po besedah članov uprave ustrezno financirana, pri čemer namerno izdaja takšne obveznice, ki omogočajo financiranje dividendne politike in refinanciranje obstoječega dolga.

Na vprašanje, ali je strategija do leta 2030 glede prihodkov morda preveč konservativna, je Brodnjak odgovoril, da banka načrtuje zelo veliko rast ob hkratnem nadzoru stroškov.

"Raje obljubimo manj in nato dosežemo več," je dejal. Dodal je, da bi lahko morebitna sprememba obrestnega okolja ali hitrejša rast investicij pomenila dodatno rast prihodkov.

 

"Mrežo poslovalnic bomo ohranili"

Pomemben del prihodnje strategije je umetna inteligenca (AI). Brodnjak je poudaril, da želi banka s pomočjo umetne inteligence zmanjšati obseg ročnega dela in optimizirati stroške, vendar ne namerava opuščati fizične mreže poslovalnic.

"Želimo biti bolj relevantni pri uporabi umetne inteligence. Ljudem želimo zmanjšati količino rutinskega, ročnega dela, da se bodo lahko bolj posvečali nalogam, ki zahtevajo znanje, presojo in razmišljanje. Poslovalnice bodo zelo pomembne, Revolut tega ne more ponuditi. Ob morebitnem kibernetskem napadu bo pri nas na drugi strani fizična oseba," je dejal. Po njegovem mnenju bo zaupanje v bančni sistem tudi v prihodnje močno povezano z obstojem fizične infrastrukture in osebnega stika s komitenti.

Kremser je komentiral tudi gibanje neto obrestne marže (NIM – net interest margin). Pojasnil je, da je bil padec v prvem četrtletju predvsem tehnične narave in manj izrazit na četrtletni ravni kot na letni. Podrobnejše informacije o poslovanju banke v prvem letošnjem četrtletju lahko preberete tu. 

"Neto obrestne marže se trenutno v Sloveniji povečujejo. Ostali bomo trdno nad tremi odstotki, v načrtih imamo okoli 3,2 odstotka," je dejal. Ob tem je opozoril, da bi banka lahko nekoliko umirila rast kreditiranja, saj želi ohraniti dolgoročno vzdržno financiranje. "Bolj vzdržna je rast okoli 11 odstotkov."

Vodstvo je govorilo tudi o razmerah na Balkanu. Brodnjak je pojasnil, da v Bosni in Hercegovini majhne marže in močna konkurenca pritiskajo na donosnost kapitala (ROE – return on equity), vendar pričakujejo postopno izboljšanje razmer. Omenil je možnost združitev v Bosni in Hercegovini, če se trenutna strategija ne bi izkazala kot dovolj učinkovita.

Na Kosovu banka po besedah člana uprave Andreasa Burkharda, odgovornega za upravljanje tveganj,  občuti vpliv presežne likvidnosti na stroške financiranja, vendar želi kljub temu nadaljevati rast poslovanja. Tudi v Srbiji banka ne načrtuje ustavitve kreditne rasti. Predstavniki Komercijalne banke Beograd, ki je del skupine NLB, so poudarili, da želijo z rastjo posojil pridobivati nove komitente, ob tem pa bodo bolj selektivni pri najbolj dobičkonosnih segmentih.

Burkhardt je medtem poudaril, da NLB v Bosni in Hercegovini še vedno vidi dolgoročni strateški trg, in to kljub pritiskom na marže in močni konkurenci. "Če se trenutna strategija ne bo izkazala kot dovolj dobra, bomo iskali nove možnosti, tudi prek združitev," je dejal. Dodal je, da banka strateško preusmerja bilanco iz korporativnega v poslovanje z gospodinjstvi.