Od betona do čipov: kako Kitajska financira svojo AI-revolucijo?

Nedavna predstavitev zmogljivih kitajskih umetnointeligenčnih modelov je na Zahodu povzročila presenečenje nad tem, kako hitro se je Kitajska kljub tehnološkim omejitvam dostopa do naprednih čipov Nvidie približala zahodnim tekmecem. Inovativni kitajski AI-modeli kljub znatnim omejitvam postajajo večji, pametnejši, zmogljivejši in predvsem specifično usmerjeni k sistemski implementaciji v industrijo ter realno gospodarstvo.

Naslednja etapa tehnološke tekme med ZDA in Kitajsko bo zato odločila, katera od njiju bo hitrejša in učinkovitejša tako pri internacionalizaciji AI-ekosistema kot tudi uvajanju AI-orodij v realno gospodarstvo. Tu Kitajska dela velike korake: po podatkih raziskovalnega podjetja Capital Economics sta elektronika in informacijska tehnologija v obdobju od aprila do junija v četrtletni primerjavi že prispevali več kot polovico rasti kitajskega gospodarstva.

Bloomberg Economics ocenjuje, da bi lahko visokotehnološke panoge letos predstavljale približno petino letnega BDP, s čimer bi tehnologija kot gonilo rasti prvič v zgodovini presegla nepremičninski in infrastrukturni sektor.

Toda za ohranjanje koraka bo moral Peking s pomočjo tako imenovane domače reprezentance finančnih institucij, trgov in bank mobilizirati znatna sredstva, če bo želel že letos doseči skoraj 800 milijard dolarjev izdatkov ameriških hiperscalerjev. Ključno vprašanje je torej, kako konkurenčen je lahko kitajski finančni sektor v primerjavi z Wall Streetom?

'Finančna velesila'

Kjer Kitajska še vedno bistveno zaostaja za ameriškimi tekmeci, je namreč gradnja podatkovnih centrov, saj bodo njena tehnološka podjetja vanje vložila manj kot desetino sredstev hiperscalerjev, navaja The Economist. Lani je Alibaba napovedala, da bo med letoma 2026 in 2028 v razvoj AI-infrastrukture vložila 53 milijard dolarjev, medtem ko Goldman Sachs ocenjuje, da bodo kapitalski izdatki ameriških družb prihodnje leto presegli tisoč milijard dolarjev.   

Toda ta zaostanek je lahko zavajajoč, saj je avtokratski centralnoplanski sistem izjemno učinkovit pri gradnji infrastrukture, cene zemljišč so na Kitajskem nižje, njihovi klepetalniki zahtevajo manj računalniške moči, imajo nižje stroške razvoja, javnost pa ne nasprotuje njihovi gradnji.  

''Na področju AI vlada velika tekma med ZDA in Kitajsko, medtem ko se v ZDA kopiči politično nasprotovanje AI in gradnji novih strežniških objektov, teh težav Kitajska nima,'' je o najpomembnejši tekmi 21. stoletja povedal sinolog Igor Rogelja. Kitajska svojo tekmico bistveno prekaša tudi na področju proizvodnje električne energije, saj ima skoraj trikrat več nameščenih zmogljivosti za njeno proizvodnjo kot ZDA, njena prednost pa še narašča.

A nadaljnji premik k zagotavljanju avtonomije vseeno zahteva obsežne preusmeritve kapitala, pri čemer Kitajska namerava uporabiti orodje, ki ga pri razvoju AI uspešno uporabljajo konkurenčne ZDA – borza in finančna industrija. Namesto tradicionalnega zanašanja le na neposredne državne subvencije Peking vse bolj uporablja kombiniran pristop, ki združuje trge kapitala, izdajanje obveznic, paradržavne finančne institucije in sistemsko usmerjanje finančnega ustroja države.   

''Res pa je, da kitajsko vodstvo že od reformnega obdobja vlogo delniških trgov in finančne industrije nasploh vidi kot podporno realni ekonomiji,'' je o vlogi finančne industrije pri spodbujanju gospodarskega in tehnološkega razvoja države za Bloomberg Adria povedal profesor Zheng Changzhong, direktor centra za partijski in državni razvoj na univerzi Fudan. ''Menim, da se bo takšno razumevanje vloge nadaljevalo tudi v prihodnje, saj gre ne nazadnje za pomembno varovalko in zagotovilo nadaljnjega splošnega gospodarskega napredka države. Podobno pričakujem tudi nadaljnje izvajanje omenjene strategije ravnotežja med svobodo trgov in njihovo regulacijo za zavarovanje pred morebitnimi tveganji.''

Pod predsednikom Xi Jinpingom si je Peking prizadeval preoblikovati finančni sektor iz stroja za ustvarjanje dobička v orodje za doseganje strateških ciljev države. V govoru leta 2024 je Kitajsko pozval, naj postane "finančna velesila", banke pa k pomoči pri razvoju gospodarstva oziroma kot je dejal Zheng: ''Kitajska je v širšem kontekstu globalizacije in v različnih fazah razvoja globalne ekonomije in trgovine že sprejela ustrezne korake za zaščito lastnega razvoja.''

Nova faza aktivacije kapitalskih trgov v skladu z razvojnimi načrti prihaja sredi naraščajočega trenda konsolidacije v kitajskem sektorju finančnih storitev, ki ga spodbujajo prizadevanja centralne vlade v Pekingu za ustanovitev finančnih institucij z globalnim dosegom. V skladu z "Devetimi novimi smernicami", objavljenimi aprila lani, je vlada pozvala k vzpostavitvi "prvovrstnih investicijskih bank" z obsegom, ki bi omogočil izvedbo reform kapitalskega trga in usmeril več sredstev v strateške panoge, kot sta AI in humanoidna robotika.

Oblasti menijo, da je konsolidacija najhitrejši način za dosego tega obsega: večje združene institucije si lahko delijo bilančno zmogljivost, povečajo prihodke z navzkrižno prodajo med poslovnimi in malimi strankami ter porazdelijo fiksne stroške tehnologije na veliko širšo bazo sredstev.

Centralna banka (PBOC), regulator trga vrednostnih papirjev (CSRC) in finančno ministrstvo so tako vzpostavili okvir, ki tehnološkim podjetjem omogoča ugodno zadolževanje in pospešene postopke za prve javne ponudbe delnic (IPO) na domačih borzah, s čimer želi azijska velesila mobilizirati obsežen bazen prihrankov kitajskih gospodinjstev.

Kitajska gospodinjstva v povprečju privarčujejo od 30 do 40 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka. Po podatkih PBOC o bančnih vlogah prebivalstva imajo Kitajci privarčevanih več kot 22 bilijonov ameriških dolarjev. Tu je še vir kitajskega delniškega in obvezniškega trga, ki sta ocenjena na okoli 28 bilijonov dolarjev, Bloomberg pa ocenjuje, da so kitajska tehnološka podjetja v zadnjih dveh letih z IPO in prodajo obveznic zbrala približno 217 milijard dolarjev.

Posledično kitajska tehnološka podjetja trenutno izdajajo obveznice z obrestnimi merami, ki so bistveno nižje od tistih, ki jih plačujejo njihovi ameriški tekmeci, tehnološka posojila pa so v bančnem sistemu začela zajemati vse večji delež, saj so nedavno dosegla skoraj četrtino vseh novih podjetniških posojil, ugotavlja Financial Times.

Tu pa se bodo na račun kitajskih naložb v AI začeli pojavljati podobni dvomi, kot preganjajo Wall Street, menijo poznavalci. ''Zavedati se je treba, da kitajski AI prav tako potrebuje visoke investicije, ki prav tako prinašajo vprašanje, ali so te na daljši rok smiselne ter ali bodo zagotavljale zahtevano donosnost,'' opozarjajo upravljavci premoženja pri Generali Investments.

 

Kdo je glavni akter?

Vrhunec neposredne vpletenosti bančnega sektorja v državno industrijsko politiko je nedavna ustanovitev tretje faze Nacionalnega investicijskega sklada za industrijo integriranih vezij, znanega pod imenom Big Fund III, katerega polnjenje se je zaključilo maja 2026 s kapitalom v vrednosti 344 milijard juanov oziroma približno 47,5 milijarde ameriških dolarjev. Skoraj tretjino sredstev je prispevala kitajska državna reprezentanca.

Večje kapitalske zaloge so pomembne tudi za naslednjo fazo internacionalizacije kitajske AI-tehnologije in produktov, kjer se bo država naslonila na številne obstoječe mednarodne platforme, kot so pobuda pasu in ceste BRI. Kot je dejala kitajska veleposlanica v Sloveniji Kang Yan, si bo država v okviru aktualnega petletnega razvojnega načrta države prizadevala, da se bo ''Kitajska še naprej gospodarsko odpirala svetu, da bi tako spodbujala obojestranske naložbe in poglabljala sodelovanje v okviru pobude BRI ter hkrati razširila in olajšala dostop do svojega trga''. Med prioritete razvoja azijske velikanke pa je med drugim umestila polprevodnike in AI, razvoj novih materialov ter dronov (low altitude economy) in kvanto tehnologijo.

Zato ne preseneča, da načrt centralne vlade v Pekingu predvideva, da bodo v naslednjih nekaj letih večje banke, kot je China International Capital Corporation CICC, prevzele vidnejšo vlogo pri omogočanju financiranja v juanih za državna tehnološka podjetja in posojilojemalce v okviru mednarodne pobude BRI.

Princip je podoben kot pri krepitvi nepremičninskega in avtomobilskega sektorja, s katerim je Peking v preteklosti spodbujal nacionalno rast. Tudi takrat je bila CICC tista banka, ki je izpeljala številne velike infrastrukturne posle, vendar se je po spremembi nacionalne strategije in napihovanju nepremičninskega balona leta 2021 znašla na tnalu zaradi vladne kampanje proti finančnemu sektorju.

Predsednik CICC Chen Liang je jeseni 2025 dejal, da kitajska investicijska banka vidi priložnosti, ki izhajajo iz razcveta AI za prihodnjo rast poslovanja, poroča South China Morning Post. ''Ker si kitajska podjetja prizadevajo raziskati nove trge, bo CICC izkoristil svojo obsežno mrežo za podporo njihovim mednarodnim strategijam in olajšanje pritoka mednarodnega kapitala,'' je pojasnil Chen.

Državna banka je finančni motor AI-strategije, saj je doslej sponzorirala večmilijardne uvrstitve delnic največjih tehnoloških družb in zagonskih podjetij, vključno s proizvajalcem čipov CXMT in dobaviteljem delov za podatkovne centre Zhongji Innolight. Banka je samo letos ustvarila za 11,5 milijarde dolarjev poslov, kar je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani, in je na dobri poti k rekordnemu letnemu izkupičku.