Državne obveznice z visokimi donosi. Kako tvegane so?

Z razmahom digitalnih platform je vlaganje postalo še bolj preprosto in z le nekaj kliki lahko kupimo od manj do bolj tveganih finančnih instrumentov. Med manj tveganimi praviloma omenjamo obveznice. O korporativnih v regiji smo pisali te dni, tokrat pa bomo pozornost namenili državnim obveznicam, tistim, ki vlagatelje mamijo z visokimi obrestnimi merami.

Slovenija je v začetku leta izdala ljudsko obveznico, ki so jo lahko vpisale tudi fizične osebe. Bila je razprodana, lastnikom pa je prinesla (nespremenljive) 3,4-odstotne obresti glede na vložena sredstva (pred davki in drugimi stroški). Ključna depozitna obrestna mera (mejni depozit), ki jo določa Evropska centralna banka (ECB), je danes že nižja od te vrednosti, predvidoma decembra pa se bo še dodatno znižala.

Nižanje omenjene ključne obrestne mere vpliva na zniževanje donosov na depozite (tudi na nevezan denar v neobankah). Glede na to, da veljajo obveznice za manj tvegan finančni instrument, morebiti razmišljate, da bi bilo ob nižanju depozitne obrestne mere denar bolj racionalno prestaviti v kakšno donosnejšo državno obveznico. Donosi nanje so precej različni, lahko tudi večkratnik tistega, ki ga je ponudila Slovenija ob izdaji ljudske obveznice. A veliki donosi prinašajo tudi večje tveganje.

Čeprav bi marsikdo zamahnil z roko in rekel, da za takšnimi obveznicami vendarle stoji država (kako verjetno pa je danes, da država propade, kaj ne), strokovnjaki s področja pojasnjujejo, da so v osnovi obveznice manj tveganj papir, s katerimi države uravnavajo svoj proračun, a da do razlik v višini obrestnih mer pride prav zaradi različnega tveganja morebitnega neizplačila držav. 

Katere so najmanj tvegane obveznice

"V ekonomski teoriji imajo ameriške obveznice tako imenovan donos  risk free, torej donos brez tveganja. Iz tega gre sklepati, da so ZDA država, ki ima najmanjšo možnost, da postane plačilo nesposobna in ni zmožna vračati svojega dolga. V Evropi so takšen približek denimo nemške obveznice, medtem ko imajo omenjene države (Romunija, Turčija, Italija in tako dalje) večje tveganje in posledično vlagatelji zahtevajo višjo obrestno mero," nam je pojasnil analitik borznoposredniške hiše Ilirika Domen Kregar.

V zadnjem obdobju na Zahodu nismo bili priča plačilni nesposobnosti države, pravi, kar pa po njegovem mnenju lahko vpliva na lažno prepričanje, da se kaj takšnega ne more zgoditi: "Denimo omenili ste obveznico Turčije, ki ima velik donos, slednji pa je posledice ekonomske negotovosti in trenutne tveganosti države."

Tei Ternovec iz družbe Generali Investment izpostavi Grčijo: "V primeru Grčije ob dolžniški krizi so nekateri vlagatelji izgubili del glavnice. Torej v primeru, da država zaide v gospodarske in fiskalne težave ter ne more na trgu kupiti dovolj trde valute za vračilo svojih obveznosti, lahko pride do prestrukturiranja ali odpisa dolga. Omenjene romunske, madžarske, bolgarske in turške državne obveznice spadajo pod to točko. Tukaj se mora vlagatelj zavedati kreditnega tveganja, saj ni ničelno in je pomembno, da spremlja bonitetne ocene držav, v katere vlaga ter njihovo makroekonomsko sliko."

 

 

Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih, opozarja, da je treba biti pri nakupu pozoren na vse dejavnike, ki vplivajo na vrednost obveznic: "Od lastnosti obveznice (velikost izdaje, trg izdaje, razkorak med ponudba in povpraševanjem), lastnosti izdajatelja (kreditni rating države, ki je precej odvisen od solventnosti države in politične situacije, kakšni so ti izgledi za vnaprej, kreditni pribitek do primerljive netvegane referenčne države), do makroekonomskih izgledov (kakšna je gospodarska dinamika države, izgledi glede inflacije, pričakovanja glede obrestnih mer v državi, ki je izdajatelj obveznice in v tujini)." Dodaja, da so donosi na prej omenjene državne obveznice višji prav iz naštetih dejavnikov.

Ne pozabite na valutno tveganje in likvidnost

Opozarja tudi na valutno tveganje: "Če je obveznica izdana v valuti druge države, bo donosnost obveznice odražala kreditno tveganje in monetarno politiko te druge države." Kregar dodaja: "V primeru obveznic, kjer so donosi relativno majhni, lahko neugodno nihanje vrednosti valute pod črto pomeni tudi negativen donos naložbe."

Pomembna je tudi likvidnost, in sicer takrat, ko vlagatelji niso prepričani, da bodo obveznico držali od dospetja, opozarja Kregar: "Načeloma so obveznice najrazvitejših držav dobro likvidne, denimo ZDA, Nemčije ali Francije." To pomeni, da ni večjih skrbi, če jih vlagatelji bodisi želijo na trgu kupiti bodisi prodati. 

 

 

Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na likvidnost, sta po besedah Čačoviča tudi velikost izdaje in borza, na kateri je državna obveznica izdana.

Koliko portfelja naj sestavljajo obveznice?

Pri Iliriki stranke usmerjajo k obveznicam najstabilnejših evropskih držav, v prvi vrsti Nemčije in Francije: "Tudi ljudske obveznice Slovenije so bile dobra naložba, za katero so ljudje izkazali precej zanimanja. Omenjene obveznice so tudi likvidne, kar pomeni, da ni večjih skrbi, če vlagatelji želijo kupiti ali prodati obveznice na trgu."

"Obstajajo tudi ETF-skladi, ki sledijo gibanju cen obveznic in izplačujejo obresti v obliki dividend. Torej imajo vlagatelji več različnih možnosti glede želene izpostavljenosti. Je pa davčna obravnava drugačna pri različnih tipih vrednostnih papirjev," opozarja Kregar.

Čačovič dodaja, da je delež obveznic v portfelju vlagatelja vedno odvisen "od preferenc in ciljev vlagatelja (na kolikšen donos cilja, koliko želi imeti tvegan portfelj in za kakšen naložbeni horizont oblikuje portfelj) in od srednjeročnih izgledov na kapitalskih trgih (ali smo na poti v makro okolje, ki je bolj naklonjen delnicam ali obveznicam)".

Podobno tudi Ternovec: "Konservativnejši vlagatelji oziroma tisti, ki jim je ohranjanje premoženja pomembnejše od plemenitenja, bodo želeli imeti večji delež tovrstnih naložb. Tisti, čigar namen pa je iskanje donosov, bodo načeloma imeli manjši delež tovrstnih naložb v portfelju." Tistim, ki bi želeli več tvegati, priporoča vlaganje v razne sklade glede na stopnjo kreditnega tveganja, ki ga želijo prevzeti.

Kako je obdavčen promet z obveznicami? V grobem je glede davkov pri poslih z obveznicami tako: po 25-odstotni davčni stopnji se obdavčijo obresti (v primeru ljudskih obveznic država obdavči presežek obresti nad tisoč evrov), davek je dokončen in se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine posameznega davčnega leta skladno z zakonom o dohodnini se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo dolžniškega vrednostnega papirja, kot je državna obveznica; Ternovec opozarja, da ob nakupu zakladne menice, torej kratkoročne nekuponske državne obveznice, je davek na razliko v ceni glavnice in znaša 25 odstotkov

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar