Medtem ko svetovni naslovi poročajo o zaostrovanju konflikta na Bližnjem vzhodu med ZDA, Izraelom in Iranom, Teheranska borza (TSE) ostaja popolna neznanka za mednarodni finančni sistem. Iran je danes eden zadnjih velikih neizkoriščenih hitrorastočih trgov v razvoju na svetu, ki po mnenju številnih strokovnjakov teoretično ponuja številne naložbene priložnosti. A obstajajo ovire za kakršnokoli analizo ali vstop na ta trg, ki so za številne in za večino zahodnih vlagateljev nepremostljive.
Mehanika investiranja v Teheranu je zgodba zase in je daleč od blišča sodobnih digitalnih platform. V nasprotju s katerimkoli drugim razvitim trgom iranskih delnic in borze ne boste našli niti na terminalu Bloomberg. Trg je informacijsko izoliran, podatki so redki in pogosto dostopni le tistim z neposrednim dostopom do lokalnih virov. Ta digitalna 'tema' je prva ovira, ki naložbo v Iran spremeni v operacijo z visokim tveganjem in še večjo potrebo po potrpežljivosti.
Tudi če vlagatelj najde priložnost, se sooči z 'off-grid' bančnim sistemom. Iranske banke so že leta izključene iz sistema SWIFT, kar prenos denarja spreminja v logistično nočno moro. V svetu, kjer se transakcije izvršujejo v milisekundah, ste tukaj obsojeni na arhaične finančne poti in posrednike. Poleg tega stroge sankcije in toge kapitalske nadzore spremljajo neverjetni administrativni zastoji.
A vlagatelji, ki kljub tem oviram spremljajo Teheran, v resnici stavijo na scenarij, ki smo ga po ameriški intervenciji v začetku leta videli že v Venezueli. Tamkajšnja borza v Caracasu je bila dolga leta izolirana in je služila predvsem kot zaščita pred hiperinflacijo, nato pa je doživela eksploziven vzpon v trenutku, ko so se pojavili prvi znaki politične stabilizacije in omilitve sankcij. Prav ta 'venezuelski učinek', pri katerem nenadno odpiranje dolgo podcenjenega in izoliranega trga katapultira vrednost premoženja, ohranja Teheran na radarju tistih z najvišjim pragom tolerance do tveganja.
V takšnih razmerah ostajajo veliki iranski petrokemični in metalurški velikani ključna tarča vlagateljev. Svoje prihodke vežejo na dolar prek izvoza v Azijo, medtem ko so njihovi operativni stroški v razvrednotenem rialu, kar ustvarja visoke dobičkovne marže. Za tiste z dostopom in jeklenimi živci Teheran ponuja donose, ki so v dolarjih trenutno morda vprašljivi, vendar so ob morebitni politični normalizaciji potencialno ena večjih 'recovery' zgodb leta.
.webp){kind=icon}
