Azijske delnice so ob koncu še enega volatilnega tedna zrasle, potem ko je poročilo vzbudilo nekaj optimizma, da bi lahko bil skozi Hormuško ožino dovoljen večji pomorski promet.
Regionalni trgi so sledili okrevanju ameriških delnic po novici v četrtek, da Iran pripravlja protokol z Omanom za nadzor prometa skozi to ključno pomorsko pot, ki je bila od začetka vojne dejansko zaprta. Trgovanje je danes sicer razmeroma skromno, saj so zaradi praznikov zaprti številni zahodni trgi, med drugimi tudi slovenska borza.
Varnostni svet Združenih narodov naj bi danes glasoval o resoluciji, ki bi podprla ukrepe za ponovno odprtje ožine, je dejal bahrajnski zunanji minister Abdullatif bin Rashid Al Zayani. Združeni arabski emirati so Združene narode pozvali k odobritvi vrste ukrepov, vključno z uporabo sile, za ponovno vzpostavitev pretoka nafte in plina, saj narašča strah pred globalno krizo dobave.
Preberi še
Trump pod pritiskom zaveznikov zaradi visokih cen nafte in strahov dolge vojne
Donald Trump se sooča z vse večjim mednarodnim pritiskom.
pred 15 urami
Delnice in obveznice padajo, ameriška nafta spet na 110 dolarjev
Terminske pogodbe na Nasdaq 100 so padle za 2,1 odstotka, na S&P 500 so zdrsnile za 1,7 odstotka.
pred 18 urami
Medtem ko Hormuz gori, Rusija kuje dobičke, sankcije izgubljajo moč
Vojna v Hormuški ožini ni le dvignila cene nafte, temveč je temeljno spremenila trg, saj je Rusijo iz izoliranega izvoznika spremenila v enega največjih dobitnikov globalnega energetskega šoka.
pred 15 urami
Trump namesto, da bi pomiril trge, poskrbel za novo vznemirjenje
Donosi ameriških državnih obveznic so narasli, dolar se je okrepil, njegove izjave so povzročile tudi rast cen nafte. Terminske pogodbe na ameriške delnice so upadle.
02.04.2026
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih sporočil, da je njegova država pripravljena podpreti varnostna prizadevanja v ožini. Po navedbah agencije Fars, ki se sklicuje na predstavnika oboroženih sil, bo ožina za ZDA in Izrael dolgoročno ostala zaprta.
Medtem pa je Trump znova zagrozil iranski infrastrukturi, s čimer želi povečati pritisk na Teheran v pogajanjih, dan po tem, ko je njegova napoved nadaljevanja vojne sprožila pretres na svetovnih trgih in v gospodarstvu. "Največji most v Iranu se sesuje in nikoli več ne bo uporaben — še veliko več bo sledilo!" je Trump v četrtek zapisal na družbenih omrežjih in objavi priložil videoposnetek.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je na družbenih omrežjih odgovoril, da napadi na civilno infrastrukturo "Irancev ne bodo prisilili k predaji". Iranska poluradna tiskovna agencija Fars je že prej poročala, da so zračni napadi zadeli številne cilje, med drugim most, ki povezuje Teheran z mestom Karaj.
Cene ameriške nafte nad 110 dolarjev za sod
Cene ameriške nafte so se povzpele za 11 odstotkov nad 110 dolarjev za sod prvič po letu 2022, medtem ko je cena nafte brent ob koncu trgovanja malo nad 109 dolarji. Cene goriv so po svetu še naprej rasle, pri čemer so se cene dizla v Evropi povzpele nad 200 dolarjev za sod.
Ker so trgi zaradi velikega petka zaprti in sledi podaljšan konec tedna, trgovci z nafto zapirajo kratke pozicije po Trumpovem večernem nagovoru v sredo, v katerem je nakazal, da bi ameriške operacije lahko trajale še dva do tri tedne.
Na delniških trgih so vlagatelji zavzeli nekoliko bolj optimističen pogled – indeks S & P 500 je v četrtek zrasel za 0,1 odstotka, potem ko je državna tiskovna agencija IRNA poročala, da Iran z Omanom pripravlja protokol za nadzor prometa skozi ožino. To bi od ladjarjev zahtevalo plačevanje pristojbin Iranu, je v intervjuju za Sputnik dejal namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi.
Ožina sicer formalno velja za mednarodne vode, zato bi vsak poskus Irana, da prevzame nadzor nad prometom, lahko naletel na nasprotovanje zahodnih držav in arabskih držav Perzijskega zaliva.
Predsednik Trump je v zadnjem času nihal med opisovanjem diplomatskih prizadevanj kot uspešnih in grožnjami z dodatnim uničenjem – tudi civilne in energetske infrastrukture. V začetku tedna je zagrozil z napadi na iranske energetske objekte in naprave za razsoljevanje vode, če bo ožina ostala zaprta – kar bi lahko predstavljalo vojni zločin po Ženevskih konvencijah.
V svojem govoru v sredo je obljubil, da bo "udaril prav vsako njihovo elektrarno", če Teheran ne bo pristal na ameriške zahteve. Ob tem ni poročal o napredku pri ponovnem odprtju ključne pomorske poti, medtem ko so evropske in zalivske države začele lastna prizadevanja za rešitev.
Več kot 40 ameriških zaveznikov išče rešitev
Združeno kraljestvo je v četrtek sklicalo več kot 40 ameriških zaveznikov na virtualni sestanek, kjer so razpravljali o diplomatskih stikih z Iranom in morebitnih sankcijah, če ta ne bi pristal na odprtje Hormuške ožine.
Po navedbah virov, seznanjenih z razpravami, je bilo jasno, da morajo ZDA vključiti rešitev za Hormuz v pogajanja o prekinitvi ognja z Iranom. Vojaški načrtovalci iz sodelujočih držav se bodo prihodnji teden sestali, da bi razpravljali o morebitni uporabi pomorskih sil za nadzor in razminiranje ožine po koncu vojne.
Iran je medtem nadaljeval napade po Perzijskem zalivu in ni kazal pripravljenosti na začetek pogajanj, kaj šele na priznanje poraza. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vlada prek posrednikov, med drugim Pakistana, prejela ameriška sporočila, vendar so ameriške zahteve označili kot "maksimalistične in nelogične".
Po poročanju CNN, ki se sklicuje na tri anonimne vire, ameriška obveščevalna analiza kaže, da je približno polovica iranskih izstrelitvenih sistemov za rakete in tisoči enosmernih napadalnih dronov še vedno nedotaknjenih.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k svobodi plovbe ter zaščiti civilistov in infrastrukture, vključno z jedrskimi objekti. Novinarjem je v četrtek povedal, da pošilja posebnega odposlanca za iskanje miru, ZDA in Izrael pa pozval k končanju konflikta, Iran pa k prenehanju napadov na sosede.
Azijski trgi navzgor
"Večji apetit po tveganju v ZDA se je prelil tudi na regionalne delniške trge," je dejal Hitoshi Asaoka, glavni strateg pri Asset Management One v Tokiu. "Čeprav se cene nafte morda ne bodo v celoti vrnile na prejšnje ravni, bi lahko že delna normalizacija omogočila precejšen odboj z vidika likvidnosti."
Indeks MSCI Asia Pacific je zrasel za 0,7 odstotka, južnokorejski Kospi za 2,9 odstotka, japonski Nikkei 225 pa za 1,1 odstotka. Kitajski indeks CSI 300 je po začetni rasti zdrsnil za 0,6 odstotka. Azijske delnice so v preteklem mesecu padale, medtem ko so cene nafte rasle.
Terminske pogodbe na ameriške državne obveznice so bile v Aziji večinoma nespremenjene, dolar se je rahlo okrepil v primerjavi z večino valut skupine G10. Tudi ameriški delniški trgi bodo zaprti zaradi velikega petka, čeprav bo vlada še vedno objavila vrsto ekonomskih podatkov, vključno s podatki o zaposlenosti zunaj kmetijstva za marec.
Med azijskimi trgi, ki so v petek zaprti zaradi praznikov, so Avstralija, Nova Zelandija, Hongkong, Singapur, Tajvan, Filipini in Indonezija.
"Ker prihajajo podatki o zaposlenosti v ZDA in je pred nami praznični konec tedna, so trgi previdni glede tega, kaj se lahko zgodi – še posebej prvi vikend po teh dogodkih," je dejala Rina Oshimo, višja strateginja pri Okasan Securities v Tokiu. "Če se napadi stopnjujejo ali pride do povračilnih ukrepov, lahko cene nafte ostanejo povišane dlje časa."
Ameriške delnice so v četrtek začele trgovanje globoko v rdečem, potem ko govor Trumpa v sredo zvečer ni pomiril vlagateljev glede hitrega konca vojne na Bližnjem vzhodu, čeprav je predsednik že prej omenjal časovni okvir dveh do treh tednov za zaključek konflikta. V četrtek je znova zagrozil iranski infrastrukturi, da bi povečal pritisk v pogajanjih.
"Medtem ko se trgi odzivajo na vsako novo novico, bo brez jasnega dogovora in sprejemljivega načrta za ponovno odprtje ožine prisoten pritisk navzdol na gospodarsko rast in navzgor na inflacijo," je dejal Max Gokhman, namestnik glavnega investicijskega direktorja pri Franklin Templeton Investment Solutions. "To pomeni težave tako za vlagatelje v delnice kot v obveznice."