Signalu za recesijo na obvezniškem trgu pojenjajo moči

Najdaljše obdobje obrnjenih krivulj zahtevane donosnosti na ameriške obveznice v zgodovini bi se lahko bližalo koncu. Gre za enega najbolj spremljanih kazalnikov za prihod recesije na Wall Streetu, do pojava pa pride, ko zahtevani donos obveznice s krajšo ročnostjo, kot je dvoletna, presega zahtevano donosnost na obveznice z daljšo ročnostjo, recimo desetletno. Konec ugibanj o prihodu recesije na stari celini in onkraj Atlantika?

Tovrsten pojav naj bi bil po podatkih Deutsche Bank v zadnjih 70 letih znanilec recesije v devetih od desetih primerov. Vlagatelji opazujejo obliko krivulje donosa državnih obveznic, ker razkriva pričakovanja trga glede denarne politike in stanja gospodarstva.

Do pojava sicer prihaja zaradi dveh različnih ciljev, ki jih zasledujejo vlagatelji na obvezniškem trgu. Na donosnost kratkoročnih obveznic najbolj vpliva monetarna politika centralne banke, medtem ko imajo dolgoročne obveznice že vračunano pričakovano poslabšanje gospodarskih razmer zaradi zaostrenih finančnih pogojev.

Ekonomisti, ki jih je ta mesec anketiral Reuters, pričakujejo, da bo ameriško gospodarstvo v prihodnjih dveh letih še naprej raslo. Ob tem je večina analitikov, ki jih je anketiral Reuters v začetku tega leta, dejala, da obrnjena krivulja ni več zanesljiv znanilec recesije. Do inverzije krivulj na ameriški dolg je prišlo v začetku julija 2022, potem ko je marca 2022 ameriška centralna banka Federal Reserve začela zviševati obrestne mere, da bi ukrotila povišano inflacijo.

"V zgodovini velja, da daljše, ko je trajanje inverzne krivulje, bolj zanesljiv signal recesije je, ne glede na velikost razpona donosa krivulje. Če je tako, potem trenutno rekordno dolgo trajanje inverzne krivulje vsekakor napoveduje recesijo tudi zdaj," pravi Mitja Vranetič, specialist za upravljanje v Sava Infondu. A ob tem dodaja, da zadnja dolgo trajajoča inverzna krivulja ni problematična, saj ne kaže na krčenje kreditne aktivnosti kot v preteklih obdobjih.

V zadnjih tednih se je razpon med dvoletnimi in desetletnimi obveznicami zožil – trenutno se giblje pri okoli 20 bazičnih točk, medtem ko je lani poleti inverzija krivulje, merjena z razliko med dvoletnimi in desetletnimi donosi, dosegla najvišjo raven od pomladi 1980 ‒ približno 100 bazičnih točk. Na zoževanje razpona najbolj vpliva prepričanje vlagateljev, ki do konca leta pričakujejo tri znižanja obrestnih mer.

Vrnitev v normalno stanje ob prvem rezu

Do znižanja obrestnih mer pa naj še ne bi prišlo na današnjem zasedanju ameriškega Feda, ki bo svojo odločitev sporočil ob 20. uri. Po mnenju ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, bo Fed verjetno naznanil načrte za znižanje obrestnih mer v septembru. Skoraj tri četrtine vprašanih menita, da bodo tokratno dvodnevno srečanje izkoristili za pripravo temeljev za znižanje v višini četrt točke na naslednjem srečanju.

"Krivulja donosnosti ameriških obveznic ostaja obrnjena, čeprav le za ‒20 bazičnih točk, kar je najmanj od začetka letošnjega leta. Pričakujemo, da se bo vrnila na normalne ravni ob prvem znižanju obrestne mere," meni analitik Bloomberg Adria (BBA) Mihael Blažeković. Kot dodaja, ameriški javni dolg še naprej raste, prav tako višina plačil obresti, a moč in stabilnost gospodarstva ohranjata ravnotežje.

"Jeseni pričakujemo začetek zniževanja obrestnih mer s tendenco znižanja referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk do konca leta zaradi nadaljnjega popuščanja inflacijskih pritiskov. To bo dodatno sprostilo prostor za cenejše zadolževanje podjetij in znižanje stroškov financiranja," napoveduje analitik BBA.

Drugače meni Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v družbi Triglav Skladi, ki ne pričakuje takojšnje vrnitve krivulje v želeno obliko. Kdaj bo torej donosnost daljših obveznic presegla donosnost krajših obveznic? "Natančnega odgovora, do kdaj bomo priča obrnjeni krivulji, nima nihče, vendar ne gre pričakovati, da bi se ta obrnila prej kot v začetku prihodnjega leta," meni Pajič.

Ne glede na to se strinja z Blažekovićem: "Preden se obrnejo krivulje, pa je nujna ena stvar – to je znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank," poudarja Pajič.

"Če so v začetku letošnjega leta zaradi nepričakovano povečanih inflacijskih pritiskov zahtevane donosnosti državnih obveznic še rasle, smo od konca aprila v trendu nižanja obrestnih mer v ZDA, podobno približno od konca meseca maja tudi v Evropi," dodaja Vranetič. Pri tem so tako v ZDA kot v Evropi zahtevane donosnosti velike večine kratkoročnih padale hitreje kot dolgoročnih.

"Predvsem je bil ta trend močno prisoten v juliju. Če se bo nadaljeval, lahko pričakujemo konec inverzne krivulje že konec avgusta ali najkasneje v septembru letos," je prepričan Vranetič.

Je grožnja recesije torej mimo?

"Obrnjena krivulja donosnosti načeloma napoveduje prihajajočo recesijo, vendar obenem najdaljših obdobij pričakovanja recesije v zgodovini temu morda ne gre verjeti," pravi Pajič. V zadnjih dveh letih smo bili namreč priča skoraj soglasnemu mnenju, da je recesija neizogibna.

"Čeprav različni finančni modeli, ki pomembno upoštevajo krivulje donosnosti obveznic, še vedno kažejo povečano možnost recesije v naslednjih 12 mesecih (v EU med približno 25 do 50 odstotkov in v ZDA med 25 in 40 odstotkov), a za zdaj gospodarstvo še naprej kaže veliko odpornost," poudarja Pajić. Pozitivna rast se bo po njegovih besedah najverjetneje nadaljevala tudi prihodnje leto.

Da grožnja recesije morda še ni za v pozabo, pa opozarja Teo Ternovec, upravitelj premoženja v Generali Investments. "Recesija običajno nastopi ob izhodu iz inverza, ko centralne banke močno znižajo ključne obrestne mere na sprednjem delu krivulje. Trenutno je, kot že rečeno, gospodarska slika v ZDA še vedno kar robustna, vendar se kažejo prve razpoke," pojasnjuje Ternovec.

Prav tako niti Ivan Dražetić, vodja obvezniškega sektorja v Intercapital Securities, za zdaj ne vidi tveganja recesije v ZDA. "Javnofinančni primanjkljaj pri približno sedmih odstotkih BDP preprečuje močno korekcijo gospodarske aktivnosti," utemeljuje Dražetić. Naklon krivulje donosnosti po njegovem mnenju ni tako dober kazalnik recesije, saj se cene obveznic oblikujejo na prostem trgu vsak dan in so večinoma posledica ponudbe in povpraševanja.

Ameriški BDP se je sicer v drugem četrtletju povišal za 2,8 odstotka glede na prejšnje četrtletje, kažejo prve ocene. V prvem četrtletju je BDP zrasel za 1,4 odstotka, medtem ko so analitiki Bloomberga napovedali, da bo rast v drugem četrtletju na letni ravni 2,1-odstotna. 

Krivulja donosnosti v nekaterih evropskih državah že v normalnem stanju

Na drugi strani se Evropa po besedah Dražetića sooča z večjim tveganjem recesije, saj imajo evropske države v primerjavi z ZDA manjše fiskalne primanjkljaje. "Ne glede na to se je krivulja donosnosti v nekaterih evropskih državah že vrnila v naravno stanje," dodaja Dražetić. To velja za francoske obveznice, pri katerih je zahtevana donosnost za 10-letno obveznico 3,7 odstotka, za dvoletno pa je pri 2,8 odstotka.  

Podobno velja za Italijo, pa tudi slovenski in hrvaški krivulji donosnosti sta skoraj poravnani, saj zahtevani donosi na krajšem koncu niso drastično večji od donosov na daljšem koncu. Do obrata krivulj je v slovenskem primeru prišlo v prvih dneh decembra lani.

Največje evropsko gospodarstvo pa je v stagnaciji in na robu tehnične recesije. Bruto domači proizvod Nemčije se je v treh mesecih do junija zmanjšal za 0,1 odstotka, kar je napovedoval le eden od 35 ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg. Nasprotno pa sta Francija in Španija rasli bolj, kot je bilo napovedano, medtem ko se je rast v Italiji le nekoliko upočasnila in dosegla 0,2 odstotka.

Nemške tržne donosnosti na daljših ročnostih v zadnjem obdobju trgujejo v omejenem razponu, medtem ko so tiste na krajšem delu upadle v pričakovanju bližajočih se rezov ključnih obrestnih mer s strani ECB. "Posledično se povečuje naklon oziroma zmanjšuje inverz krivulje donosnosti," poudarja Ternovec. Razlika med donosom obeh krivulj je ‒20 bazičnih točk, medtem ko je bila še v začetku junija pri ‒50 točk.

Kljub temu Pajič meni, da recesije za prihodnjih 12 mesecev ne predvidevajo niti osnovni scenariji in ekonomski modeli, prav tako pa tudi podrobnejši pregled posameznih gospodarstev kljub morebitnim manjšim odstopanjem med različnimi evropskimi državami. "To velja tudi za glavni gospodarstvi v EU, Nemčijo in Francijo, kjer za naslednjih 12 mesecev ni pričakovanih bistvenih sprememb v krivulji donosnosti. Recesija torej ni naš osnovni scenarij za Evropo," poudarja Pajič.

Glavno besedo pa bodo kljub vsemu verjetno imeli oblikovalci denarne politike. "Če se v ZDA zgodi recesija, se ji ne bodo izognile niti največje evropske države niti Slovenija. Se pa običajno makroekonomska gibanja v Evropi kažejo z zamikom od 3 do 6 mesecev, v Sloveniji pa lahko običajno prištejemo še kakšen mesec zraven," povzema Vranetič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar