Delnice vnovič padajo, nafta raste: kaj se dogaja s ceno zlata in srebra?

Delnice in obveznice so rahlo izgubile, nafta pa se je podražila, saj so vztrajne napetosti na Bližnjem vzhodu ter nasprotujoči si signali iz ZDA in Irana glede pogovorov o premirju oslabili pripravljenost za tveganje.

Azijske delnice so padle za odstotek in s tem prekinile dvodnevno rast, saj povišani stroški energije grozijo z inflacijo in zaviranjem gospodarske rasti. Tehnološke delnice so prav tako beležile prodajo po preboju Googlovih raziskovalcev.

Terminske pogodbe na delniške indekse v ZDA in Evropi so nakazovale nadaljnje izgube, medtem ko je indeks MSCI All Country World drsel proti prvemu padcu v tem tednu, kar kaže, da bi lahko prejšnji optimizem slabel, saj se ZDA in Iran prepirata glede pogovorov, konca vojne pa še ni na vidiku.

Nafta brent se je podražila za dva odstotka na približno 104,5 dolarja za sod in si opomogla po sredinih padcih. Od takrat ZDA vztrajajo, da pogajanja še potekajo, Iran pa je zavrnil pobudo predsednika Donalda Trumpa. Cena nafte je ta teden ostala volatilna, pri čemer so izgubam praviloma sledile rasti naslednji dan.

Višje cene surove nafte so se odrazile tudi na obvezniškem trgu, saj se je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice zvišala za tri bazične točke na 4,36 odstotka. Referenčna donosnost je od začetka vojne poskočila za približno 40 bazičnih točk, kar krepi pričakovanja, da bi lahko oblikovalci politik zaradi hitrejše inflacije ohranili obrestne mere na povišani ravni. Obveznice so padle tudi na Japonskem in v Avstraliji.

"Trgi so bili izjemno odvisni od naslovnic, saj nenehno dobivamo različna, nasprotujoča si sporočila o razmerah v Iranu," je dejal Fabien Yip, tržni analitik pri IG International. "Trgi potrebujejo več gotovosti glede izida. Dokler ne bo dogovora o pogojih premirja, bomo žal še naprej priča tem nihanjem."

Trgi so bili ta teden zmerno optimistični, saj se je zdelo, da ameriška prizadevanja za končanje konflikta dobivajo zagon, kar je zasenčilo poročila, da je Iran zavrnil premirje. Ob mešanih signalih glede pogajanj je Washington v regijo napotil več tisoč vojakov, kar je povečalo skrb, da se Trump morda pripravlja na tvegano kopensko invazijo, kakršni je nekoč nasprotoval. V četrtek je Izrael sporočil, da je zaključil val napadov v iranskem Isfahanu, usmerjenih proti infrastrukturi na več območjih.

Trump si prizadeva za pogovore z Iranom, da bi ustavil konflikt, ki se približuje četrtemu tednu. Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjih treh dneh z Iranom vodile produktivne pogovore in pripravile načrt, ki določa, da Islamska republika razgradi svoje glavne jedrske objekte ter uporablja zmanjšan raketni arzenal izključno za samoobrambo.

Toda Teheran kaže zelo malo pripravljenosti na kompromis. Poteza ZDA za začetek posrednih pogovorov je v tej fazi nelogična in neizvedljiva, je poročala poluradna tiskovna agencija Fars. Med vsem tem so trgovci ostali osredotočeni na Hormuško ožino, ključno arterijo za pretok bližnjevzhodne nafte, ki ostaja za ladje dejansko zaprta.

Iranski parlament pripravlja osnutek zakona, ki bi uvedel pristojbino za plovila, ki želijo varen prehod skozi Hormuško ožino, je še poročala tiskovna agencija Fars.

 

"Trgi se pozicionirajo za razrešitev konflikta kljub vztrajni strateški dvoumnosti," je dejal Elias Haddad pri Brown Brothers Harriman. "Na koncu bo prav odziv Irana na ameriški zasuk k deeskalaciji odločil, ali je vrhunec strahu že za nami ali pa nas še čaka."

Medtem je predsednik družbe BlackRock Rob Kapito dejal, da vlagatelji morda podcenjujejo tveganja, ki izhajajo iz vojne z Iranom in ki bodo verjetno pritiskala na rast ter spodbujala inflacijo navzgor, tudi če se konflikt kmalu konča.

V drugih delih trga so delnice v Južni Koreji padle za 3,2 odstotka. Azijske delnice proizvajalcev pomnilnika in naprav za shranjevanje podatkov so sledile izgubam primerljivih ameriških družb zaradi skrbi glede nižjega povpraševanja, potem ko so Googlovi raziskovalci predstavili novo tehniko stiskanja za velike jezikovne modele in vektorske iskalnike.

 

Zlato je padlo za 1,1 odstotka na približno 4.450 dolarjev za unčo, srebro pa se je znižalo za dva odstotka na približno 70 dolarjev za unčo. Ob slabljenju razpoloženja je bitcoin padel pod 70 tisoč dolarjev.

 

Medtem so se skrbi zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu razširile po Aziji. Južna Koreja je vzpostavila krizno delovno skupino za pripravo na neugodne scenarije, Japonska pregleduje svojo dobavno verigo naftnih derivatov, Filipini pa so razglasili izredne razmere na državni ravni.

"Na tej točki v resnici ni mogoče vedeti, kakšna so dejstva glede stanja pogajanj, zato pričakujte še več sunkovitih nihanj, ko se bodo razmere razvijale," so dejali strategi pri Bespoke Investment Group. "Čeprav Iran še vedno drži nekaj kart v rokah, so žetoni močno naloženi proti njim."