Pred nami je še en negotov teden, ki bo tudi na mednarodnih naftnih trgih povzročal volatilnost nafte. Po nadaljevanju napadov na ključno energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu se z njo trguje pri dobrih sto dolarjih za sodček. Mednarodna agencija za energijo (IEA) poroča o izpadu v proizvodnji nafte v višini okoli 10 milijonov sodčkov dnevno zaradi zapore Hormuške ožine. Proizvodnja nafte je lani znašala okoli 104 milijonov sodčkov na dan, marca bo po ocenah agencije upadla za 8 milijonov sodčkov dnevno.
Slovenska vlada medtem odloča o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za sproščanje državnih rezerv in morebitnih omejitvah črpanja goriva za tujce. Kako dogajanje na globalnih trgih vpliva na dobave in zaloge nafte v Sloveniji, so pomanjkanja na nekaterih črpalkah odraz panike, neustreznega upravljanja ali dogajanja na trgih? Za Bloomberg Adria TV je o aktualnih izzivih spregovoril Tomaž Slavec iz Petrola.
Mednarodna agencija za energijo IEA poroča, da je prizadetih 7,5 odstotka svetovnih dobav nafte. Ključno vprašanje je, ali Petrol v tem trenutku beleži težave z oskrbo? Zakaj prihaja do zastojev na črpalkah, ki jih vidimo danes?
Petrol ima letne pogodbe za nabave po morju, tankerje, za običajen obseg posla. Iz naslova teh pogodb ne beležimo nikakršnih izpadov. Redne dobave, brez zamud. Težave nastajajo zaradi v tej situaciji neprimerne sestave regulacije, ki povzroča - govorimo o reguliranih cenah na bencinskih servisih -, da smo naftna oaza za sosednje države, tudi za tranzit, ki potuje čez Slovenijo, in povzroča neenakomerno porabo, kar se tiče slovenskih potrošnikov, ki se odraža predvsem v 'peakih', se pravi ob spremembah cene vsakih 14 dni.
To vse skupaj se akumulira v izredno velikih povečanih količinah prodaje na bencinskih servisih, od dvesto do tudi 300 procentov na posameznih mestih in v obdobjih. Kot sem že na začetku povedal: dobave do morskih skladišč, niso težava. Težava je potem naprej oskrbeti bencinske črpalke od skladišč do internih celinskih skladišč in tudi do bencinskih črpalk, se pravi avtocisterne in železniške cisterne.
Zelo na kratko: država bi veliko pomagala v tem izredno volatilnem času z uvedbo regulacije, ki bi bazirala na dnevnih kotacijah, približno tisto, kar imata Avstrija in Italija. Hkrati moram poudarit, ker sistem regulacije, kot je trenutno - mi bi morali narediti v bistvu zelo nepredvidljivo okolje čim bolj predvidljivo. Trenutno pa temu ni. Tako mi prodajamo večje količine, kot je potrebno, in nas trgovce to tudi sili v promptne, tako imenovane spot nakupe, se pravi, da na trgu kupimo tanker.
V teh razmerah trenutno kot vladajo v svetu, so premije za te tankerje izredno visoke in v bistvu trgovci smo primorani, če bo šlo to tako naprej, to pokrivati iz marže, ki pa so v bistvu že rekordno nizke - najnižje marže v Evropi, 8 centov. V bistvu nam bo celo maržo pojedla samo ta premija. Skratka, država bi v tem trenutku naredila lahko največ tako, da prilagodi regulacijsko formulo.
Če bo ta konflikt trajal, kdaj bi se lahko pojavile potencialne težave z oskrbo za Petrol? Vi pravite, da zdaj morate v nakupe, vsi se soočajo s tem. V tem trenutku vemo, da so težave s samimi samimi proizvodnimi kapacitetami. Kdaj bi lahko nastopile dejanske težave?
Če bo prodaja predvidljiva, vlada ima pri tem škarje in platno v svojih rokah, težav trenutno ne pričakujemo ne v marcu ne v aprilu. Tisto, kar imamo nominiranih tankerjev iz naših dobaviteljev, naši nabavni viri so razpršeni, imamo zagotovljene dobave. V kolikor bi se pa ta seveda eskalacija nadaljevala, pa Petrol in nenazadnje Slovenija nismo imuni na težave. Pričakujem, da bi bili potem deležni zamud v dobavah. Ampak kot rečeno v aprilu ob predvidenem obsegu ne pričakujem težav.
Če bo konflikt trajal, pa potem verjetno ja. Če vas prav razumem, se maja lahko pričakuje težave?
Vse, ponavljam, je odvisno od količin. Tisto kar imamo terminskih pogodb, ne pričakujem večjih oscilacij. Dodal bi pa še to: za bencin imamo na primer menjavo kvalitete zimske v letno. In ko se dogajajo menjave, moramo trgovci, ki jih dobavljamo, zaloge spustiti na čim nižjo raven, da zagotovimo ustrezno kvaliteto. Trenutno nam tudi v tej dinamiki, ko prodajamo več, kot je predvideno, to povzroča določene težave in tudi to je še en razlog več, da se odreagira na pametni regulaciji.
Kaj konkretno zdaj pričakujete od vlade? Vemo, da vlada tudi odloča o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih. Imate tudi kakšne sestanke z vlado, kaj je sploh možno doseči v tem trenutku?
Rekel bi tako: regulacija na dnevni bazi, v bistvu, da se dnevno spreminjajo cene po modelu Avstrije in Italije. Povečanje marže za trgovce, kar bi nam pomagalo za promptne nakupe in tudi, da pokrijemo del teh volatilnosti, ki se na trgu dogajajo. In tretjič liberalizacijo na avtocestnem križu, liberalizacijo avtocestnih bencinskih črpalk, ki so trenutno, kot sem že omenil, zelo priložnostna oskrbovalna mesta za celoten tranzit, ki poteka skozi Evropo.
Še eno geopolitično vprašanje: kakšno nevarnost predstavlja kopičenje nafte v zalivu glede na to, da ni zadostnih količin shranjevalnih kapacitet, kaj bi jim pomenilo neko morebitno zapiranje črpališč, o čemer se govori kot neki ključni bojazni v tem konfliktu?
V samem zapiranju črpališč ne vidim takšnega izziva. Črpališča niso takšna tehnološka kompleksna postrojenja, kakor so na primer rafinerije. Vendar navedeno, kot ste omenili, pomeni neko pomanjkanje. Če primerjamo z letom 2022 in krizo, ko je Evropa s sankcijami nastopila proti Rusiji, je to blago, ruska nafta, končala na trgu v drugih državah, tukaj pa govorimo v bistvu, da ta nafta, ki se kopiči v zalivu oziroma ni načrpana, je dejansko ni. Navedeno pomeni pritisk na cene, ki se odražajo vsakodnevno na borzah in prihodnost je glede tega negotova.
.webp){kind=icon}
