Slovenija cilja na kitajske vlagatelje: Bo izdana panda obveznica?

Slovenija odpira vrata kitajskemu obvezniškemu trgu: z mandatom za izdajo panda obveznice želi razširiti bazo vlagateljev, vendar bo odločitev o dejanski izdaji odvisna od stroškov zadolževanja in razmer na trgih.

Slovenija je objavila mandat za izdajo panda obveznice, s čimer bi prvič vstopila na kitajski medbančni trg obveznic v valuti juan. "Do izdaje bo prišlo le, če bodo tržne razmere ugodne," poudarjajo na ministrstvu za finance.

Za vodilnega organizatorja je bila izbrana Bank of China, med sodelujočimi bankami pa so še China Construction Bank, ICBC, HSBC (China) in Export-Import Bank of China. Obveznice bodo namenjene predvsem institucionalnim vlagateljem, tudi tujim prek sistema Bond Connect.

Gre za del strategije diverzifikacije virov financiranja, saj Slovenija ostaja primarno vezana na evropski trg evroobveznic. Tudi v primeru izdaje bi panda obveznica predstavljala le manjši delež letnega zadolževanja države.

'Luka obveznica'

Slovenija tovrstne obveznice doslej še ni izdala. Finančni minister Klemen Boštjančič je možnosti za vstop na kitajski trg preverjal že leta 2025, zdajšnji mandat pa pomeni prvi konkreten korak k morebitni realizaciji. Boštjančič je takrat povedal, da so Kitajci izrazili "polno zanimanja" za Slovenijo. Izpostavil je obojestransko zanimanje za sodelovanje in dodal: "Na enem od sestankov so mi v šali predlagali, da slovensko obveznico preimenujemo v "Luka obveznico", saj menijo, da je košarkar Luka Dončić najbolj prepoznaven simbol Slovenije."

Obveznice 'panda' se nanašajo na obveznice, denominirane v juanih, ki jih izdajo tuja podjetja ali države na kitajskem trgu. Nove izdajatelje vabijo predvsem nižji stroški financiranja. Prodaja panda obveznic je lani poskočila na rekordnih 17 milijard dolarjev, je poročal Bloomberg.

Kitajski trg je za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev še posebej priljubljen zaradi nižjih obrestnih mer Ljudske banke Kitajske (PBOC) v primerjavi s svetovnimi konkurenti. Kitajska centralna banka si namreč prizadeva spodbuditi gospodarsko rast, medtem ko so druge centralne banke po svetu obrestne mere dvigovale v boju proti inflaciji.

Ključno vprašanje bo strošek zadolževanja. Država bo morala tehtati med potencialno ugodnejšimi pogoji financiranja in dodatnimi tveganji, predvsem valutnim. Vstop na kitajski trg sicer prinaša dostop do nove baze vlagateljev, a hkrati odpira vprašanje, ali je takšna diverzifikacija v danem okolju rastočih globalnih donosnosti tudi ekonomsko smiselna.