Analitik: Kdaj se zadolževanje v japonskih jenih državi splača?

Slovenija je pretekli teden izdala obveznice Samurai, da bi razpršila portfelj vlagateljev in razširila valutno izpostavljenost državnega dolga. "Čeprav sta izdaji tri- in pet-letne trajnostne obveznice razmeroma majhni, služita kot preizkus povpraševanja na azijskih trgih," ocenjuje Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria.

Tako imenovane samurajske obveznice – izraz, ki se uporablja za dolg nejaponskega izdajatelja, denominiran v jenih – so vse privlačne za države vzhodne Evrope. Motivacija za zadolževanje v deželi vzhajajočega sonca je po besedah analitika običajno ugodnejša cena.

Celotna izdaja je dosegla vrednosti 50 milijard jenov (približno 311 milijonov evrov) in je bila razmeroma skromna, so ocenili drugi analitiki, ki smo jih prosili za komentar. 

"Obveznice so bile izdane s premijo približno 20 bazičnih točk glede na japonske državne obveznice," pravi Blažeković. Trenutni donos za triletno obveznico je 0,7 odstotka, medtem ko je donos za petletno obveznico nekoliko višji in znaša 0,85 odstotka, kar je v skladu z naraščajočo krivuljo donosa za japonske obveznice.

Izdajatelji se zaradi tega ob izdaji obveznice navadno takoj dogovorijo za aranžmaje deviznih zamenjav in jih vključijo v skupne stroške izdaje. To je naredila tudi slovenska zakladnica. "Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je bila izvedena valutna zamenjava v celotni vrednosti izdaje," so sporočili.

Vse odvisno od gibanja valut

Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo samurajske obveznice po valutni zamenjavi je dosegel 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico, ki že vsebuje stroške ščitenja. Trenutno je zahtevana donosnost na 10-letno slovensko obveznico v evrih pri 3,028 odstotka, na dvoletno pa 2,719 odstotka.

"Če obresti, dodane stroškom varovanja, ostanejo pod ceno dolga v evrih in ob predpostavki močnega zanimanja vlagateljev, se to lahko šteje za uspešno strategijo zadolževanja," ocenjuje Blažeković. Lani je japonski jen v primerjavi z evrom depreciiral za več kot 11 odstotkov, kar je po njegovih besedah koristilo evropskim posojilojemalcem v jenih, ki se niso zavarovali pred valutnim tveganjem.

"Pri sodobnem finančnem upravljanju je ravno omejevanje tržnih tveganj bistvenega pomena, zaradi česar izdajatelji pri izdaji obveznic običajno zagotovijo dogovore o zamenjavi valut in jih vključijo v skupne stroške izdaje," dodaja analitik.

Nedavni premik japonske centralne banke k zvišanju obrestnih mer je okrepil jen v primerjavi z evrom do avgusta letos. "Če se Slovenija ne bi zavarovala pred valutnim tveganjem, bi se lahko soočila s precejšnjimi izgubami pod predpostavko, da bi japonski jen še naprej pridobival vrednost v primerjavi z evrom," pojasnjuje Blažeković.

V tem primeru bi namreč pri pretvorbi evrov (domače valute) v jene stroški narasli. "Glede na pričakovanja, da bo japonska centralna banka še naprej zviševala obrestne mere, se je Slovenija odločila za zadolževanje na krajšem koncu krivulje donosnosti," ponazarja analitik. Tudi vlagatelji na japonskem trgu se preusmerjajo na kratkoročne dolžniške instrumente ravno zaradi omenjenih pričakovanj. 

Divja vožnja jena

Japonski trgi so bili ta mesec priča najbolj ekstremnim premikom v zadnjih desetletjih, saj je vrednost jena z 38-letnega dna poskočila nazaj na najvišjo vrednost od začetka leta. Volatilnost se je povečala tudi pri trgovanju z obveznicami, saj obrestne mere na Japonskem kljub dvigu ostajajo ekstremno nizke glede na preostali svet.

Prav japonska valuta je bila eden izmed glavnih krivcev za borzno nevihto v začetku avgusta. Takrat je Japonska centralna banka (Bank of Japan - BOJ) zvišala ključno obrestno iz razpona med 0 in 0,1 odstotka na okoli 0,25 odstotka. Na ta način želijo namreč zajeziti inflacijo. S tem je BOJ presenetil trge, saj je dvig obrestnih mer pričakovalo 14 od 48 ekonomistov. Gre za drugo zvišanje po letu 2007, BOJ je marca zaključila osemletno obdobje negativnih obrestnih mer.

S centralne banke so še sporočili, da bodo do začetka leta 2026 prepolovili trenutni tempo odkupovanja japonskih državnih obveznic na tri bilijone jenov (to je 19,5 milijarde dolarjev). BOJ bo tako vsako četrtletje zmanjšala mesečne odkupe obveznic za 400 milijard jenov. Z dvigom obrestnih mer se je začela rast jena proti dolarju in drugim valutam. To pa je pretreslo tudi uveljavljene trgovalne strategije, kot je carry trade.

Kaj je Carry Trade?

Večina centralnih bank se je zadnja leta borilo s ponorelo inflacijo. Na Japonskem pa se že več kot 20 let borijo z deflacijo. Temu primerno je BOJ vodila drugačno denarno politiko kot ameriška centralna banka (Fed) ali evropska centralna banka (ECB). Obrestne mere na posojila so bile zaradi nizkih temeljnih obrestnih mer na Japonskem občutno nižje kot na drugih trgih. Mnogi vlagatelji so zato posojila najeli na Japonskem in nato ta denar investirali drugod.

''Nekateri globalni vlagatelji so si izposojali jene po izredno nizkih obrestnih merah in jih večinoma zamenjali za dolarje in evre ter jih investirali v bolj tvegane naložbe po svetu,'' je avgusta pojasnil Aleš Lokar iz Generali Investments. Ker so bile obrestne mere na Japonskem že desetletja izjemno nizke, so si številni vlagatelji tam poceni izposodili denar, nato tega pretvorili v druge valute, da bi vložili v naložbe z višjim donosom.

'Olje na ogenj je prililo tako imenovano zapiranje carry trade strategije, po kateri so si vlagatelji po nizkih obrestnih merah izposojali japonske jene in z njimi kupovali vrednostne papirje v domači ali tuji valuti, med drugimi tudi delnice ameriških tehnoloških podjetij. Dvig obrestne mere japonske centralne banke in rast jena sta povzročila, da so posojila v jenih postala dražja in vlagatelji so morali za vračilo posojil te vrednostne papirje prodajati,'' pojasnjuje Jure Štimac iz NLB Skladov.

''Japonska centralna banka končuje politiko izredno nizkih obrestnih mer, kar je povzročilo tudi obrat trenda v gibanju jena proti dolarju in evru. Jen je tako v slabem mesecu dni pridobil 12 odstotkov v primerjavi z dolarjem in posojilojemalcem se zdaj mudi vrniti ta posojila in omejiti izgube. Delniški trgi po svetu služijo kot bankomat, kjer se pridobi likvidnost za vračilo posojil,'' zaključuje Lokar. Carry trade je torej močno priljubljena in razširjena trgovalna strategija, a zdi se, da ne bo več priljubljena.

Naraščajoči jen je spodbudil ugibanja o tem, ali bi to lahko pomenilo konec tako imenovane priljubljene strategije carry trade. "Dvig obrestnih mer na Japonskem spreminja pravila igre," je za Bloomberg povedal Pierre-Yves Gauthier, vodja raziskav pri pariški posredniški družbi AlphaValue. Dodaja, da je konec brezplačnega finančnega vira.

''Prišlo je do množične kapitulacije položaja carry trade, pri čemer so se vsi hkrati pognali proti vratom,'' je za Bloomberg povedal Nick Twidale, glavni tržni analitik pri ATFX Global Markets.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar