Slovenske delnice blestijo, zgodovina pa opozarja na kisli september

September je gotovo eden manj priljubljenih mesecev leta. Dopustov je konec, otroci se vračajo v šolo, na mestnih cestah je znova gneča, v službi pa veliko dela. September zgodovinsko velja za najslabši mesec za delniške trge. Ameriški indeks S&P 500 je na primer od leta 1928 septembra v povprečju izgubil več kot odstotek vrednosti, zaradi česar velja za najslabši mesec v letu.

Indeks SBITOP je letos pridobil skoraj 26 odstotkov, zgodovina pa kaže, da vlagatelje čaka mesec, ki je bil za slovenske delnice v zadnjih dveh desetletjih pogosteje negativen kot pozitiven. S pomočjo podatkov Bloombergovega terminala smo primerjali gibanje indeksa v septembru v zadnjih 20 letih in podatki potrjujejo, da je september tudi za SBITOP tradicionalno slab mesec.

Največja poraženka leta

Indeks SBITOP je do petka dosegel 25,9-odstotno rast, dvomestno rast pa je v tem obdobju dosegla tudi večina delnic slovenskih blue chipov. V rdečih številkah je ostala le ena. Največja poraženka tega leta je Cinkarna Celje, katere delnica je izgubila 5,7 odstotka vrednosti. Leto je začela pri 31,4 evra, četrtkovo trgovanje pa končala pri 29,6 evra.

Zmagovalki po osmih mesecih sta nedvomno delnici Luke Koper in Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije je pridobil 68,3 odstotka, Luka Koper pa 68 odstotkov.

Pri drugih je bila rast za vsaj polovico manjša. Novomeška Krka, najbolj trgovana delnica na Ljubljanski borzi, je letos pridobila 28,7 odstotka. Na četrto mesto se je uvrstila Pozavarovalnica Sava s 27,8-odstotno rastjo. Manjšo rast od povprečja indeksa SBITOP so dosegle delnica NLB, ki je zrasla za 22,9 odstotka, delnica Petrola, ki je pridobila 20,2 odstotka, ter delnica Zavarovalnice Triglav, ki je zrasla za 13 odstotkov. Upadla je le delnica Cinkarne Celje.

Je september res preklet za SBITOP?

September na svetovnih trgih velja za zgodovinsko najslabši mesec za delnice, podobno pa kaže tudi zgodovina indeksa SBITOP. Tudi letos že kvari sliko. SBITOP je v prvi polovici septembra izgubil že več kot odstotek vrednosti. Kako pa je bilo v prejšnjih letih? Pregledali smo podatke od leta 2006. Tudi za slovenski indeks je september praviloma rdeč mesec.

V zadnjih 20 letih je bil september negativen v 12 primerih, pozitiven pa v osmih. Najboljši september je bil leta 2012, ko je SBITOP pridobil kar 17 odstotkov vrednosti. Povsem drugače je bilo septembra 2008, v času svetovne finančne krize, ko je indeks izgubil 16,9 odstotka – največ v obravnavanem obdobju.

Tudi podatki za SBITOP potrjujejo, da september slovenskim delnicam praviloma ni naklonjen. Med letoma 2006 in 2025 je SBITOP v tem mesecu v povprečju izgubil 1,05 odstotka vrednosti, kar je zelo blizu zgodovinskemu povprečnemu septembrskemu padcu ameriškega indeksa S&P 500. V 20 letih je bil september negativen v 12 primerih, pozitiven pa v osmih.

SBITOP je v prvi polovici septembra izgubil nekaj več kot odstotek vrednosti, kar je že zelo blizu zgodovinskemu povprečnemu septembrskemu padcu v višini 1,05 odstotka. Čeprav je september v povprečju negativen, so bili donosi med posameznimi leti zelo različni. To kaže, da imajo pomembno vlogo tudi drugi dejavniki.

Gibanje indeksa narekujejo tri družbe

Poudariti je treba, da je SBITOP koncentriran indeks, kažejo zadnji podatki Ljubljanske borze. Krka je daleč najpomembnejša družba v indeksu z utežjo 29,55 odstotka, kar pomeni, da ima njeno gibanje največji vpliv na gibanje indeksa. Sledi NLB z 20-odstotno utežjo, Petrol pa predstavlja 16,45 odstotka indeksa.

Metodologija z redukcijskimi faktorji omejuje vpliv največjih družb, vendar Krka kljub temu ostaja daleč najpomembnejša članica indeksa. Skupaj tako Krka, NLB in Petrol sestavljajo približno 66 odstotkov celotnega indeksa, kar pomeni, da je gibanje SBITOP zelo močno odvisno od teh treh družb. Prvih šest družb obvladuje skoraj 88 odstotkov indeksa.

Analitiki: Zgodovina ni dovolj za naložbene odločitve

Razlag za tako imenovani septembrski učinek je več. Slovenski upravljavci in analitiki mu ne namenjajo posebne pozornosti in poudarjajo, da zgodovinska statistika ni dovolj za oblikovanje naložbenih odločitev. September je lahko v posameznih letih tudi med najboljšimi borznimi meseci. Večina ga obravnava le kot eno od številnih spremenljivk.

Analitiki možne razloge za slabšo septembrsko statistiko vidijo predvsem v razpoloženju vlagateljev po poletnih dopustih, ko prihaja do prilagajanja portfeljev in povečanega prodajnega pritiska. Opozarjajo, da so za gibanje trgov pomembnejši makroekonomski dejavniki, kot so obrestne mere, inflacija, gospodarska rast in politika centralnih bank. Učinke septembra vidijo kot zanimiv zgodovinski vzorec.