Polet Petrolove delnice na 100 evrov? Kaj pravijo analitiki

Delnica Petrola se je po doseganju rekordne vrednosti v včerajšnjem trgovanju na Ljubljanski borzi blago pocenila. Tečaj je upadel za 0,69 odstotka, na 57,60 evra. Še prejšnji torek je bil zadnji posel z delnico sklenjen pri 56 evrih, zato tudi po včerajšnjem padcu beleži 2,8-odstotno tedensko rast. A ta donos je precej daleč od napovedi enega od analitikov, ki za slovenskega naftnega trgovca dopušča še precej večji skok vrednosti delnice, je razvidno z Bloombergovega terminala.

Bloomberg zbira ocene analitikov posameznih družb, ki kotirajo na borzi. Za Petrol sta trenutno objavljeni dve veljavni oceni. Analitik Vladan Pavlović iz Ipopeme Securities je 12. februarja letos napovedal 12-mesečno ciljno ceno pri 57,20 evra, ki smo jo že dosegli, in priporočilo drži. Precej bolj optimističen je Lojze Kozole iz Ilirike, ki je 20. maja 2026 ciljno ceno delnice postavil pri 100 evrov, ob tem pa podal priporočilo kupi. Glede na torkov zaključni tečaj bi to pomenilo skoraj 74-odstotno rast. Ciljna cena sicer ni zagotovilo prihodnjega gibanja delnice: lahko se uresniči, lahko pa tudi ne.

Od začetka leta do včeraj je delnica Petrola pridobila 11,6 odstotka, medtem ko se je indeks SBITOP okrepil za skoraj 21 odstotkov. Med družbami prve kotacije so letos daleč najhitreje rasle delnice Telekoma Slovenije (za 54,70 odstotka), in Luke Koper (za 48,61 odstotka), več kot 20-odstotni donos pa so vlagateljem letos prinesle še delnice družb Krka, Sava Re in NLB.

Kozole je napoved pripravil po parlamentarnih volitvah, po katerih je med drugim postalo jasno, da se bo težišče vlade prevesilo z bolj leve na bolj desno stran. Premier je postal Janez Janša, njegova vlada pa je v predhodnem mandatu poskrbela za liberalizacijo cen goriv. Tudi v novem mandatu so kmalu poskrbeli za zvišanje marž, na njihovo višino – da so prenizke – pa je Petrol opozarjal že dlje časa, a ga vlada, ki jo je vodil Robert Golob, ni uslišala.

Pavlović je nedavno, vendar še pred dvigom marž, za Bloomberg Adria komentiral, da so po njegovem mnenju možnosti za deregulacijo "solidne", saj novi premier prihaja iz SDS, ki zgodovinsko zagovarja tržno ekonomijo in deregulacijo. Hkrati pa je dodal, da z razpletom ni dobro hiteti. Kozole meni, da bi se višje marže približale normalnejšim tržnim ravnem, Petrol pa bi po njegovi oceni ustvarjal precej večji dobiček iz osnovne dejavnosti, in to brez večjih dodatnih naložb ali dodatnega poslovnega tveganja. 

Pavlović je ocenil, da bi se ob morebitni sprostitvi regulacije marža lahko zvišala z okoli 0,10 evra na liter na približno 0,12 evra na liter. To bi po njegovih izračunih povečalo EBITDA za najmanj 100 milijonov evrov, hkrati pa izboljšalo prosti denarni tok in ustvarilo ugodnejše pogoje za nadaljnjo rast dividend. "Odziv trga bi bil ugoden," je takrat napovedal.

Za zdaj je Janševa vlada maržo s 16. junijem 2026 za vse naftne derivate zvišala na 0,115 evra na liter.

Vrnimo se k vprašanju, zakaj Kozole dopušča tako veliko možnosti za rast Petrolove delnice? V odgovoru je navedel, da dogajanje v prvem letošnjem četrtletju (skupina je ustvarila 8,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 73 odstotkov manj kot v istem obdobju lani) po njegovem mnenju ni nova normalnost: "Marčevski padec rezultatov je bil predvsem posledica regulatornega in geopolitičnega šoka, ne pa strukturnega poslabšanja poslovanja. Regulativni okvir je bil medtem že prilagojen, trg pa družbo še vedno vrednoti, kot da se bo takšno okolje ponavljalo."

Poudarja, da je Petrolov poslovni model danes bolj razpršen kot pred leti: "Dejavnosti na področju energije in rešitev, distribucije plina, trgovanja z električno energijo, obnovljivih virov in polnilne infrastrukture postajajo vse pomembnejši del ustvarjene vrednosti ter zmanjšujejo odvisnost od prodaje goriv." Močna po njegovih besedah ostaja tudi bilanca: družba kljub zahtevnemu prvemu četrtletju ohranja nizko zadolženost, močno ustvarjanje denarnih tokov in stabilno kreditno sliko, kar se po mojem mnenju v trenutnem vrednotenju ne odraža v celoti.

Med najpomembnejšimi tveganji omenja geopolitične dogodke na energetskih trgih ter uspešnost izvajanja Strategije 2030. "Po mojem mnenju je odločilno vprašanje, ali je marčevski šok pomenil trajno spremembo poslovanja ali le začasen dogodek. Mislim, da gre za začasen dogodek, zato ocenjujem, da trg trenutno Petrol vrednoti bolj na podlagi rezultatov enega izjemnega meseca kot na podlagi dolgoročnega potenciala družbe," je dodal.

Podobno kot Pavlović tudi analitičarka Bloomberga Adria Silvana Milić poudarja, da ima Petrol poslovni model z večjim deležem stabilnih, distribucijskih in maloprodajnih prihodkov ter manjšo izpostavljenostjo nihajnosti cen nafte, zato ga trg vrednoti bolj podobno večnamenskim podjetjem (s tujko multi-utility) kot tradicionalnim naftnim družbam, kar upravičuje višji vrednotenjski multiplikator. Dodaja, da se z delnico trguje po višjih multiplikatorjih (npr. EV/EBITDA 7x–10x) zaradi stabilnosti in osredotočenosti na zeleni prehod.

Med katalizatorji za rast delnice Petrola vidi deregulacijo marž, pospešitev zelenega prehoda, širitev v jugovzhodno Evropo ter povečanje likvidnosti delnice, kar mora prinesti temeljne spremembe v dobičkonosnosti.

"Z drugimi besedami, s Petrolom se trguje po višjih multiplikatorjih, ker nima rafinerijskega tveganja (s tem se izognejo visokim fiksnim stroškom in cikličnim nihanjem rafinerijskih marž). Hkrati ima razpršene prihodke, saj dobiček prihaja iz več virov (trgovina, elektrika, plin, mobilnost), kar mu daje stabilen in predvidljiv denarni tok. Prodaja in distribucija električne energije in plina imata 'defenzivni' značaj – gospodinjstva in industrija morajo energijo porabljati ne glede na gospodarski cikel. Regulirani ali stabilni pogodbeni prihodki iz tega segmenta zmanjšujejo celotno poslovno tveganje podjetja. Vlagatelji preferirajo takšne prihodke, saj olajšujejo dolgoročno načrtovanje in napovedovanje dividend," pravi Milićeva.

Nadaljuje, da sodobni Petrolovi bencinski servisi niso več le mesta za točenje goriva: integracija polnilnic za električna vozila je že prisotna in jih neposredno povezuje z elektroenergetskim segmentom poslovanja, marže na nenaftni asortiment (trgovina, kava, hrana) pa so precej višje kot tiste na gorivo.

Opozarja še na dividendo: letos bo znašala 2,5 evra bruto (lani 2,1 evra, kar je 19-odstotna rast), kar glede na trenutno vrednost delnice pomeni 4,3-odstotni donos (bruto).

 

__

Opomba:

Lojze Kozole in/ali Ilirika, d. d., lahko imata pozicijo v delnici Petrol, d. d. To sporočilo je osebno mnenje avtorja in ne predstavlja individualnega investicijskega nasveta ali priporočila za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov.

12-mesečne ciljne cene, ki jih postavljajo analitiki, ne pomenijo, da se bo takšen scenarij tudi uresničil in niso finančni nasvet.