Kontejnerska tekma v severnem Jadranu: Koper pred Trstom in Reko

Luka Koper je v prvo četrtletje 2026 vstopila kot najmočnejše kontejnersko pristanišče severnega Jadrana in položaj v prvih treh mesecih leta še okrepila. Medtem ko je Koper povečal pretovor kontejnerjev in presegel načrte, je Trst po izjemno močnem lanskem začetku leta zabeležil upad pretovora, Reka pa ob rasti skupnega pretovora preureja kontejnerske tokove zaradi novih terminalskih zmogljivosti.

Dogajanje v severnem Jadranu vse bolj krojijo globalne motnje v pomorski trgovini. Vojna na Bližnjem vzhodu, zapleti pri plovbi skozi Hormuško ožino, kriza v Rdečem morju, višji stroški goriva in zastoji v azijskih pristaniščih vplivajo na ladijske poti, vozne rede in cene prevozov. Za Koper, Trst, Reko in Benetke to pomeni več negotovosti, a tudi priložnost: pristanišča, ki ohranijo neposredne povezave in zanesljiv dostop do zalednih trgov, lahko v spremenjenih razmerah pridobijo nove blagovne tokove.

Koper nad načrti in nad lanskim prvim četrtletjem

Luka Koper je v prvem četrtletju pretovorila 326.256 kontejnerskih enot (TEU), kar je osem odstotkov več od načrta in devet odstotkov več kot v prvem četrtletju 2025. Rast je dosegla kljub napetostim na Bližnjem vzhodu, pri čemer je ohranila vse neposredne kontejnerske servise z Daljnega vzhoda.

Rast je bila izrazitejša predvsem v uvozni smeri. V Kopru jo povezujejo s povečanimi naložbami v proizvodne obrate v zalednih državah, zlasti za potrebe avtomobilske logistike, ki ustvarjajo nove blagovne tokove. Koprska luka v začetku leta ni le ubranila položaja iz leta 2025, temveč ga je v kontejnerskem segmentu še izboljšala. Lani je sicer Luka Koper med severnojadranskimi pristanišči pretovorila največ kontejnerjev, in sicer 1.272.161 TEU, kar je bilo 12 odstotkov več kot leta 2024.

Podatki za leto 2025 so pomembni kot širši okvir. Koper je bil lani jasno največje severnojadransko pristanišče po kontejnerskem pretovoru. Pretovoril je 1.272.161 TEU, medtem ko je Trst dosegel 561.661 TEU, Benetke 532.762 TEU, Reka pa 491.662 TEU.

Trst po močnem letu 2025 občutno nižje

Precej drugačna je slika v Trstu. Tržaška luka je v prvem četrtletju pretovorila 147.955 TEU, kar je približno 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko je pretovor znašal 205.816 TEU.

Padec je izrazit, vendar ga je treba brati v kontekstu zelo visoke osnove iz leta 2025. V primerjavi s prvim četrtletjem 2024, ko je Trst pretovoril 148.126 TEU, je bil letošnji rezultat skoraj nespremenjen. To pomeni, da se je Trst po lanskem močnem začetku leta vrnil približno na raven iz leta 2024.

Kljub temu podatki potrjujejo šibkejši začetek leta. Pretovor v prvem četrtletju 2026 je bil manjši kot v večini let pred tem, vključno med letoma 2019 in 2023, a nekoliko večji kot leta 2018.

Na Trst so vplivali predvsem spremembe ladijskih zavezništev, spremembe v globokomorskih servisih ter preoblikovanje logističnih verig. Že v preteklih mesecih so se kazali učinki razhoda Maerska in MSC ter začasnega zmanjšanja nekaterih azijsko-evropskih rotacij, kar je vplivalo na tokove skozi pristanišče v Furlaniji - Julijski krajini.

Razlika med Koprom in Trstom je v začetku leta 2026 zelo izrazita. Koper je v prvih treh mesecih pretovoril več kot dvakrat toliko kontejnerskih enot kot Trst. To krepi njegov položaj vodilnega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu.

Reka raste po tonah, kontejnerski promet pod pritiskom

Na Reki je skupni pretovor v prvem četrtletju 2026 znašal 481.671 ton, kar pomeni 10-odstotno rast glede na prvo četrtletje 2025. Vendar pa slika pri kontejnerjih ni enoznačna. Kontejnerski promet, izražen v tonah, je na ravni skupine, vključno z družbo Jadranska vrata, dosegel 66 odstotkov celotnega pretovora, a je bil zaradi povečane zmogljivosti družbe Rijeka Gateway manjši za 22 odstotkov.

Za Reko primerljivega podatka o pretovoru kontejnerjev v TEU za prvo četrtletje 2026 v javno dostopnih virih ni mogoče jasno razbrati. Družba Luka Rijeka za to obdobje navaja skupni pretovor v tonah, medtem ko je v prvih štirih mesecih presegla 256 tisoč TEU.

Reka tako ostaja pristanišče z velikimi ambicijami, vendar tudi z notranjim prerazporejanjem kontejnerskih tokov med različnimi terminali. Pomemben dolgoročni dejavnik je tudi napovedani vstop francoskega ladjarja CMA CGM, tretjega največjega kontejnerskega ladjarja na svetu, v lastniško strukturo. Takšen premik bi lahko vplival na povezave, obseg prometa in konkurenčni položaj Reke v severnem Jadranu.

 

Avtomobili: Koper ostaja močan, a začetek leta šibkejši

Pri avtomobilih je slika za Koper v začetku leta slabša kot pri kontejnerjih. V prvem četrtletju 2026 je Luka Koper pretovorila 184.564 avtomobilov, kar je 14 odstotkov manj od načrtovanega in 11 odstotkov manj kot v prvem četrtletju 2025.

Glavni razlogi so zmanjšan izvoz na trge Turčije, Izraela in Bližnjega vzhoda, dodatne dajatve, okrepljena prisotnost kitajskih proizvajalcev in geopolitične razmere v regiji. Hkrati pa Koper še vedno beleži stalno rast uvoza vozil iz Kitajske.

Leto 2025 sicer kaže, da Koper ostaja eno najpomembnejših avtomobilskih pristanišč v Sredozemlju. Lani je pretovoril 914.817 vozil, kar je tri odstotke več kot leta 2024, in bil pred Barcelono ter Valencio.

Višje voznine in zastoji vplivajo tudi na severni Jadran

Globalni pritisk na ladijske prevoze se je v zadnjih mesecih okrepil. Spot cena za 40-čeveljski kontejner iz Azije v severno Evropo se je po podatkih Xenete, ki jih povzema Bloomberg, v enem tednu zvišala za 27 odstotkov, na 3.649 dolarjev, cena prevoza iz Azije na zahodno obalo ZDA pa za 20 odstotkov, na 3.933 dolarjev.

Od začetka vojne med ZDA in Iranom so se po podatkih Xenete voznine iz Azije v ZDA zvišale za 109 odstotkov, cene za pošiljke v Evropo pa za več kot 50 odstotkov. Ladjarji dodajajo pribitke za gorivo, uvozniki pa nosijo vse večji del stroškov energetske krize. Ladjarji lahko spreminjajo rotacije, zmanjšujejo nekatere povezave ali preusmerjajo zmogljivosti, kar neposredno vpliva na pretovor v Kopru, Trstu, Reki in Benetkah.

Prvo četrtletje 2026 kaže, da se severnojadranska pristanišča na globalne motnje odzivajo različno. Koper je v kontejnerskem segmentu zrasel in ohranil neposredne povezave z Daljnim vzhodom, Trst je po močnem lanskem začetku leta zdrsnil, Reka povečuje skupni pretovor, a se kontejnerski promet prerazporeja, Benetke pa ostajajo stabilen regionalni igralec.