So pobesneli psi Trumpove "večne vojne" raztrgali optimizem borznih napovedi?

Še na začetku meseca smo ugotavljali, da se po sklenitvi začasnega memoranduma med ZDA in Iranom svetovni trgi vračajo k temu, kar počnejo najbolje – upravljanju naložb in njihovemu plemenitenju.

Potem je Donald Trump v Ankari okrcal zaveznike Nata, napovedal trgovinsko vojno Španiji in znova udaril po Iranu. Skoraj istočasno je Moskva zaradi obsežnih ukrajinskih napadov na energetsko infrastrukturo globoko v Rusiji ustavila izvoz nafte. Bo Volodimir Zelenski ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu z glave zbil krimsko krono, največji odjemalki njegove nafte, Kitajsko in Indijo, pa pregnal na globalni naftni trg, kjer bosta povečali pritisk na cene?  

Psi vojne besnijo tudi po Tel Avivu in Ankari. Benjamin Netanjahu v predvolilni vročici potrebuje veliko zmago, a s piedestala regijskega hegemona ga namerava izriniti turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki ga notranja trenja v državi silijo v ukrepanje. 

Kitajski voditelj Xi Jinping medtem pred ključnim partijskim kongresom, ki bo odločil bodoče vodstvo drugega gospodarstva sveta, s čistkami konsolidira oblast. Toda Ljudska republika bo le stežka dosegla zastavljene cilje rasti, kar pod vprašaj postavlja legitimnost političnega monopola partije, ki resno razmišlja o spodbujevanju porabe. Kar bi samo še povečalo povpraševanje po energentih.  

Geopolitična negotovost je znova za volanom globalnih trgov.   

Golobice in jastrebi

Pričakovano je osrednji makroekonomski dejavnik – cena nafte – znova začel svoj pohod navzgor. S tem pa so se vrnili tudi osnovni scenariji za gibanje kapitalskih trgov, ki predvidevajo poslabšanje inflacijskega okolja na obeh straneh Atlantika.   

Svetovni energetski trgi so po obnovitvi spopadov v Iranu in zaprtjem Hormuza zabeležili izrazito povečanje nihajnosti. Cena brenta je včeraj presegla 85 dolarjev za sod, v preteklih treh trgovalnih dneh pa so cene pridobile 12 odstotkov. 

''V ponedeljek sem bil na seji nemškega vladnega kabineta vesel, da je država končno sprejela proračun za prihodnje leto in da so cene trenutno le za pet odstotkov višje kot v istem obdobju lani,'' je za Bloomberg Adria nedavno dejal predsednik nemške Bundesbank in član Sveta ECB Joachim Nagel. ''A danes so pozitivno razpoloženje presekale novice iz Ankare in dinamika se je znova obrnila navzdol, naše delo pa se vrača na izhodišče,'' je povedal guverner ECB ob tem pa dejal, da so monetarni bankirji trenutno zgolj sopotniki, medtem ko za volanom sedi geopolitična negotovost.

Do prihodnje denarne politike ECB je bil Nagel zelo zadržan, pri čemer je septembrsko srečanje označil kot bolj verjetno za spremembo obrestnih mer. ''Imamo osnovni scenarij in nekaj rezervnih, več pa bo znano po poletnem odmoru pred septembrskim vrhom, ko bomo dobili nove podatke in se bomo na podlagi tega odločili,'' je napovedal.  

Ameriška inflacija se je junija sicer upočasnila, vendar gre v dinamičnih geopolitičnih razmerah za irelevanten podatek. Na to je ne nazadnje na začetku tedna pred kongresniki opozoril tudi redkobesedni predsednik Feda. Kevin Warsh je zatrdil, da junijska upočasnitev še ne pomeni, da je naloga opravljena.

Ekonomisti ocenjujejo, da njegove izjave sicer ne pomenijo neposrednega namiga na zvišanje obrestnih mer, vendar je to doslej najbolj jasno priznanje novega šefa Feda, da bi lahko bilo za obvladovanje inflacije treba zaostriti denarno politiko. ''Čeprav Warsh zdaj trdno stoji na svojih nogah, to ne pomeni, da se obeta znižanje obrestnih mer,'' je za Bloomberg povedala Lindsay James, investicijska strateginja pri Quilterju. ''Namesto tega bomo verjetno videli konservativne napovedi Feda, ko se bo ta sestal čez dva tedna.'' Dvigi obrestnih mer bi najbolj prizadeli prav najbolj visoko vrednotene delnice ameriških superscalerjev.

 

Negativne napovedi za trge se za preostanek leta znova krepijo, kar skrbi predvsem evropske vlagatelje, saj je stara celina gospodarsko veliko bolj odvisna od gibanja cen nafte kot ZDA, ki imajo precejšne zaloge, pred nedavnim pa so se polastile tudi venezuelskih virov.

K temu je treba prišteti še zadnje neugodne makroekonomske podatke iz drugega največjega gospodarstva sveta Kitajske. Ljudska republika je v zadnjem četrtletju zabeležila bledo, komaj 4,3-odstotno rast, kar je najmanj od leta 2022.

Premier Li Qiang, ki v tamkajšnji politični nomenklaturi izvaja gospodarsko politiko, pa ni izključil možnosti uvedbe sicer politično nepriljubljenih spodbud za povečanje domače porabe, ki je že dolgo osrednji kamen spotike kitajskega ekonomskega modela. Spodbujevalni ukrepi, ki so glede na navzdol popravljene napovedi – Kitajska naj bi letos dosegla le 4,6-odstotno rast – zelo verjetni, bi v tem primeru povečali energetske potrebe azijske velikanke.  

 

 

Biki in medvedi

Geopolitične napetosti za evropske trge prihajajo v najmanj primernem trenutku četrtletnih poročil o poslovanju, ki naj bi postregli z rožnato sliko. Evropska podjetja naj bi zabeležila najmočnejšo rast dobička v zadnjih treh letih, k čemur bodo prispevali pričakovani izjemni rezultati naftnih podjetij, bank in podjetij na področju umetne inteligence. Okrevanje dobičkov bi lahko delnicam dalo dodaten zalet, medtem ko se je indeks MSCI Europe v zadnjem četrtletju okrepil že za dobrih 11 odstotkov, kar je največ od prvega četrtletja 2023, kažejo podatki Bloomberga.

Ameriški delniški trgi so po ocenah nekaterih opazovalcev odpornejši proti geopolitičnim pretresom, vendar vlagatelje tarejo dvomi o naložbah v umetno inteligenco in visokih vrednotenjih povezanih družb. ''Trg vse bolj pričakuje oprijemljive finančne učinke teh milijardnih naložb, napovedi o prihodnji rasti niso več dovolj,'' vzdušje na Wall Streetu povzema Tomaž Arih, specialist za upravljanje pri Savi Infondu.

''Ameriški trg ima višjo produktivnost dela, globlji tehnološki ekosistem, boljšo kapitalsko učinkovitost in večjo privlačnost za globalne kapitalske tokove,'' pravi namestnik direktorja Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih Matej Mazi.

Drugi menijo, da so povečane napetosti v Hormuzu prehodne narave, izid obnovljenega Trumpovega pritiska pa bo pozitiven. ''Iran je znova potisnjen v kot, ožina se po napovedih Trumpa odpira, oboje je pozitiven signal za trge,'' nov razvoj dogodkov in njihov vpliv na trge ocenjuje Terry Haines, ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy.

''Negativni odziv trgov na nove ameriške napade na Iran se bo verjetno umiril, ko bo postalo jasnejše, zakaj imajo vsi igralci – ZDA, zalivske države, Izrael in Kitajska – skupne interese, da še naprej pritiskajo na Iran, naj doseže dogovor in prekine agresijo v Hormuzu. Ta dinamika je srednjeročno pozitivna za energetsko stabilnost in obrambni sektor, tudi če se kratkoročne cene nafte močno zvišajo,'' optimistično napoveduje.

Manj "bikovski" glede evropskih delniških trgov je Mazi. ''Evropske makroekonomske napovedi ostajajo šibke. Industrija je pod pritiskom, izvozna dinamika je slabša kot v ZDA, gospodarska rast je majhna, cena energije pa za del evropske industrije ostaja strukturni strošek,'' našteva dejavnike, ki ne govorijo v prid evropskim trgom. Mlačne so tudi napovedi rasti za največja evropska gospodarstva – Nemčiji se napoveduje 0,5-, Franciji pa malenkost višja, 0,6-odstotna rast BDP. 

 

Tiščanje glave v pesek?

Optimistične napovedi za evropske delnice v preostanku leta večinoma temeljijo na eni ključni predpostavki – da bo vojna v Iranu kratkotrajna. A je to glede na dosedanji razvoj dogodkov in skoraj teden dni stopnjujočih se spopadov vse bolj vprašljivo. Po samo dveh tednih premirja je bilo prekršenih vseh 14 točk memoranduma. Zgrešeno je tudi stališče, da gre za spopad med Iranom in ZDA, skupaj z Izraelom.  

Spopadi že zdaj niso omejeni na Hormuško ožino, ampak se regijsko širijo. Iran se je na ameriško obstreljevanje odzval z napadi na ameriška oporišča v Kuvajtu in Jordaniji. Teheran tudi ni pripravljen popustiti kljub Trumpovim grožnjam, da bo stopnjeval napade, dokler Islamska republika ne bo spet odprla Hormuške ožine.

Namesto kratke kirurške intervencije vojna vse bolj dobiva značilnosti tipične "večne vojne"; past, v katero so se doslej ujeli številni ameriški predsedniki. ''Močni voditelji z močno vojsko so nagnjeni k temu, da zapadejo v zmoto kratke vojne," meni Lawrence D. Freedman, profesor vojnih študij na King's Collegeu v Londonu, ki je lani napisal članek z naslovom Doba večnih vojn. Tako Trump v Iranu kot tudi Putin v Ukrajini ne razumeta meja vojaške moči in si zato postavljajta cilje, ki jih je mogoče doseči, če sploh, le z dolgotrajnim bojem, ugotavlja.

New York Times je pred dnevi zapisal, da vojna z Iranom vse bolj spominja na vietnamsko vojno polomijo, ki je trajala več kot 10 let.

Pomemben igralec je tudi Izrael, ki na memorandum že od začetka gleda s skepso. V njem namreč ni ničesar o iranskem raketnem programu, prav tako ne o omejevanju iranske doktrine prednje obrambe prek osi odpora – dve največji grožnji za njegovo nacionalno varnosti. Tel Aviv skrbi tudi predvidena odmrznitev sredstev, za katera meni, da bi jih radikalizirano vodstvo v Iranu uporabilo za krepitev regijskih sovražnikov judovske države.

''Če vprašate mene, je konec pogajanj veliko boljši kot slaba pogajanja,'' je za NYT dejal Jacob Nagel, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost premierja Benjamina Netanjahuja. Za Izrael je stopnjevanje sovražnosti med ZDA in Iranom pozitiven razplet, prav tako za premierja Netanjahuja, ki ga oktobra čakajo prve volitve po vdoru Hamasa leta 2023, poraz Irana pa bi mu prinesel pomembne politične točke.

Reaktivacija Izraela v Libanonu, Siriji, Gazi, Jemnu in Iranu bi k ukrepanju najbrž spodbudila tudi Turčijo. Predsednik Erdogan je nedavno dejal, da izraelski napadi pomenijo grožnjo za varnost Turčije. Spomnimo, da je Trump v Ankari dejal, da je preprečil vključitev Turčije v vojno na strani izraelskih sovražnikov, saj Erdogan ''ne mara Izraela''. Tudi Erdogan se ubada z notranjepolitičnimi preizkušnjami in poslabševanjem makroekonomskih dejavnikov, pri čemer bi zunanji sovražnik lahko sprostil naraščajoči pritisk.

''Vojna v Iranu je predvsem tveganje za večjo nihajnost, ne pa nujno razlog za spremembo osnovne zgodbe,'' o evropski perspektivi meni Mazi. ''Zaostrovanje praviloma pomeni višjo ceno nafte, večjo inflacijsko negotovost, višje zahtevane donosnosti obveznic in manjšo pripravljenost vlagateljev za tveganja, a če energetski šok ne postane trajen, gre bolj za kratkoročno geopolitično premijo kot za popoln obrat trenda,'' meni upravljavec premoženja NLB Skladov.

Da trgi na tveganja gledajo z rožnatimi očali, pa opozarja Slavko Rogan, višji upravljavec investicijskih skladov Triglav Investments. ''Trenutno sobivata dve zgodbi,'' je zapisal v komentarju, ''na eni strani imamo gospodarske kazalnike, ki kažejo mešano sliko. Ameriški trg dela se ohlaja, zaupanje potrošnikov ostaja zadržano, geopolitične napetosti pa še naprej vplivajo na cene energentov in inflacijska pričakovanja. Po drugi strani analitiki pred začetkom sezone objav poslovnih rezultatov ostajajo izrazito optimistični. Pričakovanja glede rasti dobičkov podjetij so najvišja v zadnjih petih letih, kar pomeni, da bodo podjetja morala upravičiti visoka vrednotenja na delniških trgih,'' opozarja.

Pred pretiranim navdušenjem opozarja tudi Arih iz Save Infond. Kljub temu da je splošna slika presenetljivo dobra, pravi, je prvo polletje letošnjega leta vlagateljem znova pokazalo, da lahko geopolitični dogodki v zelo kratkem času močno vplivajo na razpoloženje na kapitalskih trgih. Po sklenitvi memoranduma so se cene nafte hitro vrnile na približno predvojne ravni, kar je zmanjšalo inflacijske pritiske in vlagateljem vrnilo nekaj zaupanja, vendar geopolitično okolje ostaja krhko, zato je pričakovati tudi večjo nihajnost trgov v nadaljevanju leta, je previden in opozarja na veliko občutljivost evropskih delniških trgov za cene energentov.

Rast evropskih delnic ni utemeljena na pričakovanju močnejše gospodarske rasti evropskih gospodarstev, temveč na nižjih vrednotenjih, trenutno rastočih dobičkih bank, nemškem fiskalnem in obrambnem stimulusu ter premiku kapitala iz ameriških tehnoloških delnic v bolj vrednostno privlačne dele trga, pravi Mazi.

Ameriške banke so pred dnevi poročale o rekordnih dobičkih v zadnjem četrtletju, Mazi pa pravi, da je prav evropski bančni sektor as v evropskem rokavu. Razlog za to je dejstvo, da imajo banke in finančni sektor večjo utež v indeksih kot ameriški, bankam pa okolje višjih obrestnih mer praviloma pomaga pri obrestnih prihodkih. ''To je zanimiva asimetrija. Kar je za del gospodarstva zaviralno, je lahko za banke kratkoročno pozitivno. Zato lahko evropski delniški trg raste tudi v okolju, kjer makroekonomska slika ni posebej dobra.''

Drugi vir rasti Evrope je paradoksalno energetski sektor, ki naj bi po nekaterih ocenah ustvaril kar polovico pričakovane rasti v drugem četrtletju. Naftni velikani imajo koristi od povišanih cen surove nafte.

Družba BP je ta teden sporočila, da v drugem četrtletju pričakuje milijardo dolarjev oslabitev, povezanih s svojim poslovanjem s plinom in nizkoogljično energijo, saj se energetski velikan znova osredotoča na nafto in plin.

Shell je opozoril, da so bili rezultati trgovanja s plinom precej višji kot v prvem četrtletju, medtem ko je bil kazalnik rafinerijske marže Repsola najmočnejši od leta 2023, navaja Bloomberg.

Arih med sektorji poleg tehnologije, ki sicer še vedno precej zaostaja za ZDA, zanimivo omenja rudarstvo. ''Dolgoročno povpraševanje po bakru, litiju in drugih surovinah ostaja visoko zaradi zelenega prehoda in elektrifikacije gospodarstva.''

Ne manjka pa tudi negativnih napovedi. Kot smo poročali, nad evropskimi trgi visi negotova usoda njene industrijske hrbtenice – avtomobilske industrije. Volkswagen je napovedal najobsežnejše prestrukturiranje v zgodovini in se zaradi slabih napovedi znašel pod pritiskom vlagateljev, ki proti nemškemu koncernu in drugim igralcem v panogi vse bolj zavzemajo kratke pozicije.

Prvi mož Bundesbank avtomobilistom svetuje, naj se preusmerijo v obrambno panogo. Nagel meni, da nemške koncerne čakajo težke reforme poslovnega modela, ki se bo osredotočalo na zmanjšanje prekomernih proizvodne kapacitet. ''Ena od možnosti, kako to storiti – in nekatere družbe to že počnejo –, je preusmeritev v obrambno industrijo.''

Mazi poleg avtomobilske industrije med evropske ranljive panoge uvršča kemično industrijo, energetsko intenzivno industrijo ter dele potrošniškega sektorja. ''Avtomobili so pod pritiskom kitajske konkurence, visokih stroškov, prehoda elektriko in šibkejšega povpraševanja. Kemija in energetsko intenzivni sektorji so izpostavljeni visokim cenam energije in šibki industrijski aktivnosti. Deli potrošniškega sektorja, zlasti tisti, ki so vezani na Kitajsko ali diskrecijsko potrošnjo, pa ostajajo ranljivi zaradi slabšega globalnega povpraševanja,'' povzame napovedi za preostanek leta.