Jaochim Nagel, ECB: 'Smo le sopotniki, za volanom je geopolitična negotovost'

Nemško veleposlaništvo je razpravo o tem, kaj naj z vidika monetarne, gospodarske in fiskalne politike stori Evropa in z njo Slovenija v zahtevnih mednarodnih okoliščinah, priredila ravno v času novega geopolitičnega krča. Čeprav je bilo sovpadanje ponovnih napetosti med ZDA in Iranom ter okrogla miza 'Naše gospodarstvo v negotovih časih – ali lahko Evropa sledi?' povsem naključno, pa so prav geopolitične negotovosti nova normalnost našega časa. Prav to je bilo namreč glavno sporočilo razprave, v središču katere je bil predsednik nemške Bundesbank in član Sveta ECB Joachim Nagel.

Nagel je uvodoma ob primerjavi med evrom in nemško marko odločno stopil v bran skupni evropski valuti, češ da je ta, tako kot nekoč marka, sinonimom za denarno stabilnost. Prvi mož Bundesbank je poudaril, da so nostalgični pogledi javnosti pogosto ujeti v past psiholoških mehanizmov, ki zamegljujejo realno sliko.

Kot je poudaril sam: "Rad gledam v prihodnost in ne toliko v preteklost. Vsi trpimo za kognitivno disonanco, da se spomnimo le dobrih stvari, a evro je vsaj tako stabilen kot nemška marka in na to sem ponosen, saj gre za odliko, ki je tudi posledica delovanja Bundesbank v preteklosti." S tem je jasno nakazal, da sta institucionalna dediščina in konservativna doktrina nemške centralne banke trdno vgrajeni v delovanje ECB.

Vendar pa se prav ta institucionalna stabilnost danes sooča z nepredvidljivimi zunanjimi pritiski, ki presegajo klasične ekonomske modele. Ko je Nagel leta 2022 prevzel vodenje Bundesbank, je bila inflacija že visoka, le šest tednov pozneje pa je ruski napad na Ukrajino sprožil energetski in inflacijski sunek zgodovinskih razsežnosti, kakršnega v svoji karieri še ni videl.

Aleš Kovačič

 

''Nekaj približno primerljivega je Nemčija nazadnje izkusila v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja,'' je poudaril enkratnost razmer. Denarni odziv v Frankfurtu je bil po njegovem pravilen in dosleden; z desetimi zaporednimi dvigi ključnih obrestnih mer je ECB uspelo inflacijske pritiske zamejiti in jo do marca letošnjega leta stisniti nazaj v bližino ciljnih dveh odstotkov.

Vendar pa je bil uspeh, zahvaljujoč burnemu začetku leta z ameriškim napadom na Iran, kratkotrajen. Cene nafte se je povzpela, kar je tako bankirje kot tudi vlade v Evropi usmerilo k ponovnemu razmisleku. ''V ponedeljek sem bil na seji nemškega vladnega kabineta vesel, da je država končno sprejela proračun za prihodnje leto in da so cene trenutno le za 5 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani,'' je dejal, ''a danes so pozitivno razpoloženje presekale novice iz Ankare, in dinamika se je znova obrnila navzdol, naše delo pa se vrača na izhodišče.''

V teh razmerah, ki so po Nagelovih besedah resnično neprecedenčne in neprimerljive s preteklostjo, so centralni bankirji ujeti v vlogo reaktivnih opazovalcev globalne politike. Nagel je položaj opisal z besedami: "Vse poganja in zadevajo geopolitične negotovosti, nismo vozniki, smo sopotniki in kar lahko zagotovimo je le stabilnost cen, kar pa je podstat ekonomske rasti." Ta permanentna negotovost in visoka volatilnost neposredno hromita naložbene odločitve, zmanjšujeta domačo porabo ter spodkopavata zaupanje trgov, kar postaja nova makroekonomska normalnost, je povzel globalno dogajanje.

Sodelujoči guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB Primož Dolenc je potrdil to diagnozo in priznal, da je bil še pred dvema tednoma optimističen zaradi kratkotrajne prekinitve ognja in padca cen nafte, a se je njegova skepsa glede trajnosti tega izboljšanja danes žal hitro potrdila.

Na neizogibno vprašanje o tem, kakšen bo na prihodnjih dveh zasedanjih odziv ECB, je bil Nagel pričakovano zadržan in redkobeseden. ''Imamo nek osnovni scenarij in nekaj rezervnih, več pa bo znanega po poletnem odmoru pred septembrskim vrhom, ko bomo dobili nove podatke in se bomo na podlagi tega odločili,'' je bil kratek.

Nemogoče je v trenutnih razmerah napovedati, predvsem pa javnosti nočemo javnosti dati vtisa, češ da vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, je poudaril, pri tem pa vseeno izpostavil pomen odkrite komunikacije z javnostjo. ''Če pogledate novo vodstvo ameriškega Feda, kjer Kevin Warsh v komunikaciji glede odločitev stavi na ambivalentnost, je to pristop, ki smo ga pri ECB pustili v preteklosti,'' se je obregnil ob novega predsednika Zveznih rezerv.

Nagel je v naslednjih petih letih napovedal uvedbo digitalnega evra.

Namesto avtoindustrije preusmeritev v obrambo

Razprava se je dotaknila tudi šibke rasti evropskih gospodarstev, zlasti Nemčije, glavnega trgovinskega partnerja Slovenije. ''Od leta 2019 je nemško gospodarstvo brez zagona, letos pa so naše napovedi 0,5, prihodnje leto pa 0,8 odstotka,'' je dejal Nagel. Pri tem pa opozoril, da bi bila rast za polovico manjša, če pri tem ne bi upoštevali zgodovinsko visokih fiskalnih izdatkov zvezne vlade v Berlinu za obrambo in infrastrukturo.

Med izzivi je na prvo mesto postavil avtomobilsko industrijo, ki bo morala reformirati svoj poslovni model in močno zmanjšati prekomerne proizvodne kapacitete. ''En način, kako to storiti – in nekatere družbe to že počnejo –, je preusmeritev v obrambno industrijo,'' je bil jasen in dodal, da bo to vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo.

Glede reforme nemškega pokojninskega sistema, je ocenil, da je ta ''dobra, pogumna in prava, ter je zato lahko zgled za ostale države v evroobmočju''.

Aleš Kovačič

 

Umetna inteligenca in digitalna tehnologija

Prvi nemški bankir je naložbe v umetno inteligenco in digitalno tehnologijo uvrstil med prioritete, ''a narediti moramo svojo domačo nalogo in ne preveč poslušati, kaj govori in počne Donald Trump."

Med prioritete je uvrstil še manj tržne fragmentacije, hitrejše in še večje povezovanje evropskih trgov in izrazil frustracijo nad političnimi (počasnimi) odločitvami Evropske komisije. ''Politični ustroj EU ni najboljši za krizno ukrepanje, ki zahteva hitro odzivanje.''

Dolenc je glede evropske situacije opozoril na več izzivov in domačih nalog nacionalnih vlad. ''V EU imamo premalo naložb, produktivnost je nizka, negativni so tudi demografski kazalci in konkurenca iz Kitajske je vse močnejša,'' je nanizal izzive.

V Evropi moramo razmisliti o tem, kako bomo reformirali naše ekonomije in to tako, da države med seboj ne tekmujejo, ampak to počnejo povezane napram tretjim državam, je poudaril.

Prilagoditve so potrebne tako v realni kot tudi finančni industriji, je opozoril guverner BS. ''Banke se preveč zanašajo na prihodnje projekcije prihodkov in naložbe v infrastrukturo - kje pa sta AI in digitalna ekonomija?,'' se je vprašal. Pri tem je opozoril na črpanje kapitala za mala in srednjevelika podjetja.

''Za prehod v okrepljeno fazo rasti potrebujemo preboj v naložbenih strategijah, s čimer ima slovenski finančni sistem, ki je tradicionalno organiziran okoli bank, ki takšnim podjetjem ne posojajo denarja, težave,'' je bil jasen. ''V Sloveniji gospodarstvo potrebuje več tveganega in lastniškega kapitala.'' Zato je po njegovem ideja evropske bančne unije za Slovenijo tako nujna.

S tem pogledom je strinjala tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK) Gabriele Rose in dodala, da je za novo domačo vlado pri privabljanju tujih naložb pomembno, da nadaljuje z uvajanjem gospodarstvu prijaznih politik, ki jih je že napovedala. ''Kontinuiteta je pomembna, to res polagam na srce novi vladi.''