Borze ob polletju: začetek leta Wall Streetu, preostanek 2026 Evropi?

Če bi hoteli opisati borzne trge po prvih šestih mesecih leta 2026, bi nam zadostovala le dva izraza: geopolitika in umetna inteligenca. Medtem ko je prva poskrbela za precej negativno razpoloženje, je slednja trge – zlasti v ZDA in Vzhodni Aziji – ponesla do doslej nevidenih rekordov.

Globalni trgi v drugo polletje vstopajo v dobri kondiciji, pri čemer so se razmeroma hitro otresli začetnega padca po tem, ko so ameriške in izraelske sile konec februarja napadle Iran. A zdaj, ko sta Teheran in Washington za vsaj 60 dni zakopala sekiro, se pozornost ponovno usmerja na tisto, kar je poganjalo trge – umetno inteligenco in domnevni balon, ki jo obdaja.

Ker Evropa ostaja energetsko odvisna od virov zunaj svojih meja – lekcije, ki se je očitno ni v celoti naučila po ruski invaziji na Ukrajino – in ker nima tehnoloških velikanov, primerljivih s tistimi v ZDA in Aziji, njeni trgi niso bili tako odporni proti zunanjim šokom. A pričakovana korekcija na ameriškem trgu in konec konflikta na Bližnjem vzhodu bi lahko ugodno vplivala na evropske borze, ki so v prvih dveh mesecih leta sicer presegle ameriške.

"Ameriški in evropski kapitalski trgi so v prvem polletju pokazali visoko stopnjo odpornosti brez večjih padcev tečajev kljub povečani geopolitični negotovosti," je povedal Daniel Medved, vodja Oddelka investicijskega bančništva pti OTP banki. Kaj torej borzam prinaša preostanek leta 2026?

Rekordno četrtletje za Ameriko

Ameriški indeks S&P 500 se je v treh mesecih do julija zvišal za skoraj 15 odstotkov, kar velja za najboljše četrtletje od leta 2020. Glede vojne čez lužo ni niti kančka zaskrbljenosti več, razprava pa se zdaj preusmerja na zgodovinsko visoke vrednosti ameriških delnic.

V drugem kvartalu so sijale predvsem delnice proizvajalcev čipov, ki so zabeležile najboljše četrtletje doslej in nadaljevale izjemen začetek leta. Indeks polprevodnikov Filadelfijske borze je v drugem četrtletju vknjižil 88-odstotno rast in kar 101-odstotno rast v prvem polletju. Tehnološko obarvani Nasdaq 100 je medtem v drugem četrtletju pridobil 28 odstotkov.

Vendar pa rast ni potekala brez zapletov. Prejšnji teden je trge zajela razprodaja, pri čemer je polprevodniški indeks zdrsnil za 7,9 odstotka. Krepijo se namreč dvomi, kako vzdržno je povpraševanje po čipih.

V oči bodejo predvsem ogromna vrednotenja. Indeks polprevodniških delnic se trenutno trguje pri približno 26-kratniku pričakovanega dobička, kar je nad desetletnim povprečjem pri 19-kratniku. Visoka vrednotenja sicer niso omejena le na proizvajalce čipov: Nasdaq se trguje pri 23-kratniku prihodnjih dobičkov, S&P 500 pa pri 20-kratniku, navaja Bloomberg.

To razdvaja Wall Street. Nekateri analitiki in finančne hiše svarijo pred korekcijo, drugi svoje stranke pozivajo k unovčevanju dobičkov, tretji pa ostajajo optimistični, da se bodo dobički podjetij, gnani z umetno inteligenco, še naprej povečevali.

Indeks S&P 500 je sicer v zadnjem mesecu prvega polletja upadel za približno odstotek. Delnice tako imenovane veličastne sedmice so v istem obdobju zdrsnile za okoli devet odstotkov zaradi zdaj že starih razlogov: strahov pred precenjenostjo, zamika pri uresničevanju naložb v umetno inteligenco in težav v dobavni verigi.

Bank of America (BofA) je pred dnevi opozorila, da bi morali vlagatelji zavarovati dobičke ob morebitni nadaljnji rasti ameriških indeksov in se pripraviti na možnost korekcije v treh valovih. Banka časovnico te korekcije postavlja v prihodnje mesece.

Indeks 500 največjih ameriških podjetij je zadnji vrh dosegel natanko pred mesecem dni. Po oceni Paula Ciane, vodje tehnične analize pri BofA, vzpon vse bolj kaže znake utrujenosti. Poznavalec prav tako ocenjuje, da bi lahko S&P 500 zdrsnil do 6.850 točk – v sredo se je gibal pri okoli 7.500 točkah –, kar je približno sedem odstotkov pod trenutno ravnjo. "Poletni zemljevid kaže na korekcijo," je zapisal.

Medved iz OTP banke izpostavi, da v ZDA sicer ostajajo temeljni dejavniki rasti ugodni, zlati zaradi močnega tehnološkega sektorja in razvoja umetne inteligence. "Kljub temu so vrednotenja ameriških delnic visoka ob višji rasti dobičkov, zato v prihodnjih mesecih ni mogoče izključiti zmerne korekcije po močnem vzponu trgov."

Vendar pa se številna velika imena z Wall Streeta in zunaj njega ne strinjajo glede kratko- in srednjeročnih ciljev za glavni ameriški indeks. Nekatere banke in finančne hiše, kot so JPMorgan, Fundstrat in Societe Generale (SG), so v minulih tednih zvišali enapovedi za S&P 500 do konca leta. SG celo s 7.300 na 8.000 točk.

"Če me vprašate, kam se trenutno usmerja ameriški trg, je moje mnenje jasno: pot najmanjšega odpora za delnice vodi navzgor, zato pričakujem močan julijski vzpon," je povedal upravljavec premoženje pri Triglav Investments Mahdi Saadi. "Naj vas morebitna takojšnja nihajnost ob koncu junija ne prestraši in izrine s pozicij."

Medved iz OTP banke dodaja, da lahko trgi kratkoročno prinesejo povečano nihajnost. "Srednjeročno pa so pričakovanja za ameriške delnice pozitivna, če seveda ne bomo priča geopolitičnim pretresom," pravi.

Bloomberg

Ker bo položaj v Iranu vsaj še naslednja dva meseca verjetno ostal razmeroma miren – čeprav z omejenimi zaostritvami, kakršnim smo bili priča pretekli konec tedna –, je geopolitično tveganje za zdaj potisnjeno v ozadje. Predvsem zaradi kratke pozornosti ameriškega predsednika, ki se zdaj osredotoča na notranje zadeve, vse od praznovanja 250. obletnice Amerike do zagotavljanja, da bodo njegovi republikanski kandidati zmagali na strankarskih volitvah pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Trump je v torek tudi napovedal, da bodo republikanci pred novembrskimi volitvami prvič v zgodovini pripravili nacionalno strankarsko konvencijo.

Saadi iz Triglava pove, da trg trenutno prebavlja obsežno sovpadanje tehničnih dejavnikov, med drugim največji iztek opcij v zgodovini, pri katerem v ZDA zapade približno 8,3 bilijona dolarjev izpostavljenosti, ob tem pa še četrtletno uravnoteženje pokojninskih portfeljev ter širšo ponastavitev institucionalnih pozicij. "To ustvarja močan šum, ki ga poganjajo tokovi kapitala, ne pa gospodarski temelji. Morebitne kratkoročne padce, ki izhajajo iz tega mehanskega uravnoteženja, razumem izključno skozi tehnično prizmo: gre za odlične priložnosti za nakupe pred pravim premikom navzgor."

Koledar se po njegovo zdaj obrača v korist trgu, saj 1. julij pomeni začetek velikega novega cikla razporejanja kapitala. "Val svežega denarja iz pokojninskih vplačil, skladov s ciljnim datumom, pasivnih alokacij in sistematičnih strategij hedge skladov se bo samodejno prelil na trg. Zgodovinsko gledano, to ustvarja izjemno močan sezonski veter v hrbet, zlasti v prvih dveh tednih meseca," pojasnjuje.

Evropa pred prebojem?

Medtem ko so ameriške naslovnice polne zaskrbljenosti zaradi precenjenosti delnic, je slika v Evropi povsem drugačna. Optimizem glede evropskih sredstev se je po podpisu memoranduma o soglasju med Iranom in ZDA okrepil, pri čemer so analitiki BofA navedli, da se bodo vlagatelji morda usmerili k relativno poceni in premalo zastopanim evropskim delnicam s ciljem diverzifikacije.

"Ameriški trg je zgodba o močnih prilivih malih vlagateljev in tehnološko pogojenem zagonu, Evropa pa je čista, neokrnjena zgodba o fundamentalnem okrevanju. Začasni dogovor med ZDA in Iranom je natanko tista iskra, na katero so evropske delnice čakale," meni Saadi iz Triglav Investments. "Če iranski dogovor za ZDA deluje kot ventil za sprostitev pritiska, je za Evropo prava gospodarska rešilna bilka."

Energetski šok, ki je sledil iranskemu zaprtju strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero se v normalnih razmerah steka približno petina svetovne dobave zemeljskega plina in nafte, je zadušil evropske dobavne verige in znova zanetil inflacijo.

Prvi znaki upočasnjevanja inflacije v evroobmočju so že opazni. Eurostat je v sredo sporočil, da so se cene življenjskih potrebščin v juniju zvišale za 2,8 odstotka, kar je manj kot 3,2 odstotka v maju in pod oceno treh odstotkov.

Evropska centralna banka je sicer junija prvič po treh letih zvišala obrestne mere. Predsednica Christine Lagarde pa je v ponedeljek na forumu na Portugalskem dejala, da ima ECB še "veliko manevrskega prostora zaradi gospodarske odpornosti evroobmočja".

Evropske delnice so drugo četrtletje 2026 končale na rekordni ravni, kvartalna rast pa je najboljša od konca leta 2020. Indeks Stoxx Europe 600 je prebil mejo 640 točk in v celotnem četrtletju pridobil 10 odstotkov. Najbolje se je odrezal tehnološki sektor, slabo pa se je godilo telekomunikacijam in potrošniškemu sektorju. Bančni podindeks Stoxx 600 je v drugem četrtletju zrasel za 21 odstotkov, s čimer je postal drugi najuspešnejši sektor v Evropi, takoj za tehnološkim.

"Trg končno verjame, da je gospodarstvo evrskega območja dovolj odporno, da lahko prenese trenutno monetarno okolje. To je strukturno izjemno ugodno za evropske banke in finančne institucije, ki imajo v evropskih indeksih precej večjo težo kot v tehnološko usmerjenem indeksu S&P 500. To spodbuja zdravo širitev tržne rasti in preusmerja kapital v vrednostne in ciklične sektorje," pojasnjuje poznavalec Saadi.

 

Po njegovem se evropskim družbam po normalizaciji ladijskih poti in umiritvi cen surove nafte nasmiha tudi občutljiva širitev marž, predvsem za industrijske velikane v Nemčiji in Franciji. "Začasen umik iz velikih energetskih družbah, kot sta Shell in BP, vlagatelji agresivno izkoriščajo za financiranje močnega cikličnega vzpona evropskih tehnoloških, industrijskih in potrošniških delnic," pravi.

Bikovsko so razpoloženi tudi strategi banke JPMorgan. Ekipa pod vodstvom Mislava Matejke je ciljno vrednost indeksa Stoxx Europe 600 za konec leta zvišala s 630 na 680 točk, kar pomeni približno sedemodstotno rast glede na trenutne ravni. Nova napoved presega doslej najvišjo oceno 670 točk, ki sta jo v Bloombergovi anketi podala Barclays in HSBC.

"Rast dobičkov v evrskem območju se letos pospešuje po treh precej nespremenjenih letih," so strategi zapisali v sporočilu, v katerem za leto 2026 napovedujejo 18-odstotno rast dobička na delnico, za leto 2027 pa 12-odstotno. "Če bomo v drugi polovici leta videli širitev rasti na večji del trga, bi lahko Evropa znova postala prepričljiva zgodba."

Strategi banke za drugo polovico leta pričakujejo, da bodo okrevanje kazalnikov gospodarske aktivnosti, kot so indeksi nabavnih menedžerjev, ter močnejša globalna rast podprli evropska podjetja. Posebej izpostavljajo sektorje potrošnje, polprevodnikov, industrije, rudarstva in bančništva.

"Ko se bo 1. julija ob novem alokacijskem ciklu sprostil globalni 'val denarja', bo nesorazmerno velik del institucionalnega kapitala usmerjen v podcenjena evropska imena, da bi izkoristil izrazito dohitevanje. Evrope ne smemo obravnavati kot obrobno zgodbo v primerjavi z ZDA. Kombinacija padca stroškov energije zaradi iranskega dogovora in robustnega bančnega sektorja, ki uspeva v novi obrestni realnosti ECB, pomeni, da je Euro Stoxx 50 za julij prava izstrelitvena ploščad, zato pričakujem silovit ciklični vzpon na obeh straneh Atlantika," meni Saadi.

Kakšni so obeti?

Lotimo se najprej Amerike. Vlagatelji pričakujejo, da bo prihajajoči niz poslovnih rezultatov, ki se bo čez dva tedna začel z objavami poslovnih poročil največjih ameriških bank, še naprej močan.

Analitiki pri Goldman Sachs pričakujejo, da se bodo dobički indeksa S&P 500 v drugem četrtletju povečali za 22 odstotkov. Ključni vprašanji za vlagatelje bosta, kako hitro se bo poraba za umetno inteligenco širila zunaj največjih tehnoloških podjetij in ali so te naložbe že začele prinašati rezultate. Po njihovih ocenah naj bi zlasti delnice podjetij za infrastrukturo za umetno inteligenco v tem četrtletju prispevale skoraj 60 odstotkov rasti dobička na delnico indeksa S&P 500.

Rast naj bi se prelila tudi v leto 2027. Po podatkih Bloomberga Intelligence naj bi se dobički proizvajalcev čipov leta 2027 povečali za 49 odstotkov, potem ko so aprila pričakovali 35-odstotno rast. Prihodki naj bi zrasli za 37 odstotkov, medtem ko je konec aprila konsenz znašal 29 odstotkov. Obe napovedi močno presegata pričakovanja za širši indeks S&P 500, kjer analitiki za leto 2027 napovedujejo 17-odstotno rast dobičkov ob 7,4-odstotni rasti prihodkov.

Saadi iz Triglav Investments pa pripomni, da celotno tezo o nadaljnji rasti ameriških trgov podpirata dva velika stebra povpraševanja, ki ne kažeta znakov utrujenosti. "Prvič, obseg trgovanja malih vlagateljev na platformah je na zgodovinsko visokih ravneh, julij pa je zanje tradicionalno drugi najaktivnejši mesec v letu. Drugič, ameriška podjetja so letos odobrila že več kot 925 milijard dolarjev odkupov lastnih delnic, kar pomeni najhitrejši doslej zabeleženi tempo. Ključno je, da je približno 57 odstotkov teh odkupov skoncentriranih v tehnološkem in finančnem sektorju, kar strukturno podpira tiste indeksne težkokategornike, ki običajno vodijo širše vzpone."

Višje cene energije bodo še eden pomembnejših dejavnikov v tej sezoni objav poslovnih rezultatov. Pričakuje se, da bodo proizvajalci nafte v drugem četrtletju ustvarili dobičke zaradi skoka cen surove nafte, medtem ko bodo potrošniška podjetja trpela zaradi pritiska na stroške. Dobički podjetij iz indeksa S&P 500 so v prvem četrtletju poskočili za skoraj 30 odstotkov, kar je več kot dvakrat več od približno 12 odstotkov, ki so jih napovedovali analitiki, poroča Bloomberg.

Drugod naj bi po mnenju Petra Oppenheimerja iz Goldman Sachs svetovne delnice nadaljevale vzpon iz drugega četrtletja, pri čemer bo ključni dejavnik rast dobičkov tehnoloških podjetij. "Dokler bodo dobički ostali dobri in se bodo širili, menim, da bomo v drugi polovici leta še naprej beležili rast. Verjetno bo nižja od tiste v prvi polovici leta – vendar menim, da bo precej široko zastavljena," je povedal v intervjuju za Bloomberg TV.

Do konca leta bi lahko imele evropske in ameriške delnice še precej prostora za rast, predvsem zaradi morebitnega okrevanja dobičkov podjetij ter povečanih vlaganj v infrastrukturo, obrambo in digitalizacijo, pojasnjuje Medved iz OTP banke. Vodja investicijskega bančništva v OTP banki izpostavi, da lahko drugo polletje zaznamuje večja selektivnost vlagateljev, pri čemer bi lahko bili evropski trgi zaradi privlačnejših vrednotenj in ugodnejših gospodarskih trendov nekoliko zanimivejši od ameriških. "Vendar obe regiji ostajata pomemben del dolgoročno razpršenih naložbenih portfeljev," sklene.

Kar zadeva obete za Evropo, naj bi se dobički evropskih podjetij v drugem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečali z dvomestno stopnjo. Pri tem analitiki Deutsche Bank opozarjajo, da bo rast v veliki meri poganjal en sam sektor.

V ponedeljkovi analizi so analitiki nemške banke izpostavili tržni konsenz, ki za četrtletje predvideva 12-odstotno medletno rast dobičkov, in dodali pričakovanje, da bodo rezultati napovedi celo nekoliko presegli. "Zaradi močnih pozitivnih popravkov pred začetkom sezone objav poslovanja pričakujemo manjša, a pozitivna preseganja napovedi in 14-odstotno rast dobičkov v tem četrtletju," so zapisali. Ob tem so dodali še, da bo rast skoraj v celoti slonela na energetskem sektorju, kjer naj bi dobički medletno poskočili za 84 odstotkov.

Banka Barclays je takoj po sprejemu memoranduma o soglasju med Iranom in ZDA zvišala ciljno vrednost za indeks Stoxx 600 ob koncu leta s 620 na 670 točk ter opustila negativno stališče do evropskih delnic. 12-mesečno ciljno vrednost indeksa Stoxx Europe 600 je zvišala tudi banka Goldman Sachs, in sicer na 660 točk. V letu 2026 pričakuje desetodstotno rast dobička na delnico in petodstotno rast v letu 2027, pri čemer naj bi se zagon upočasnil zaradi pritiska višjih cen energije na marže.