Epski bes 2: Bosta vojna v Iranu in Beli hiši potopili trge?

19-minutni govor Donlada Trump prejšnjo sredo ni obrodil želenih sadov. Predsednik je v prvem nagovoru Američanom mesec dni po začetku iranske vojne po oceni analitikov deloval neprepričljivo. Retorika je bila lesena, običajno energični Trump pa je deloval neavtentično, skriptirano, prazno; komentatorji so bili začudeni tudi nad njegovo jedrnatostjo, kajti predsednikovi govori so običajno razkošne retorične tapiserije bahanja, kritike, posmehovanja, zbadljivk in dolotrajnih monologov, v katerih zlepa ne zamnjka bolj ali manj resničnih anekdot.

Je pa Trump po svoj stari navadi Iranu zagrozil z ultimatom: odprite Hormuško ožino ali pa vas čaka "pekel na Zemlji". Kar je včeraj podkrepil z zapisom, da bo torek "v Iranu dan elektrarn in dan mostov", ajatolam pa zabičal da so "nore barabe" in naj že odprejo "prekleto ožino", ali pa bodo "živeli v peklu".

A ravno v tem je težava - grožnje Teheranu je izrekel že tolikokrat doslej, da so te izgubile učinek pritiska.

Nemočni predsednik

Peter Baker, glavni dopisnik Bele hiše pri New York Timesu, je o njem dejal, da "se ni zdel kot govor po mesecu dni vojne, v katerem bi povedal, kam bomo šli od tu naprej, in mislim, da je veliko ljudi zmedel."

Pri The Atlantic so bili še bolj kritični: "Morda Trump ne bi smel imeti tega govora," je bil naslov analize, v kateri so izpostavili predsednikove nekonsistentne skoke iz pomirjujočega tona, da je vojna v sklepni fazi, v apokaliptične grožnje o večdnevnem in tedenskem peklu bombardiranja, ki bo "Iran vrnilo v kameno dobo".

Namesto da bi ponudil rešitve za ekonomske skrbi volivcev, je dejal, da bodo težave kratkotrajne, zanje pa okrivil Teheran. Predsednik, proti kateremu na ulicah ameriških mest potekajo protesti pod sloganom "Brez kraljev", je deloval nebogljeno in nemočno.

Kritika trgov

Govor, ki naj bi poleg naroda pomoril tudi finančne mecene, je bil 'flop' tudi na Wall Streetu. Namesto da bi pomiril trge z zagotovili o hitrem koncu vojne, so njegove izjave vznemirile vlagatelje, donosi ameriških državnih obveznic so narasli, dolar se je okrepil, nafta je poskočila na okoli 110 dolarjev. Terminske pogodbe na ameriške delnice so padle.

Izzvenela so zagotovila, da so vojaški napori, ki po nekaterih podatkih ZDA stanejo do dve milijardi dnevno, daleč na Bližnjem vzhodu vredni stopnjevanje cenovne dostopnosti pred domačim pragom. Pet tednov stara vojna je podražila gorivo - cena je od začetka spopadov narasla na štiri dolarjev za galono -, znižala Trumpovo javnomnenjsko podporo in okrepila zaskrbljenost glede njenih ekonomskih posledic le nekaj mesecev pred za ključnimi vmesnimi volitvami.

Slab teden se je za predsednika, ki je v vojni avanturi nujno potreboval pozitivno zgodbo, končal se slabše – ne ena, ampak kar dve sestreljeni letali nad Iranom. Kakor da razmere ne bi bile dovolj klavrne, je bil član posadke pogrešan, medtem ko je ameriška vojska večino velikonočnih porabila za njegovo mrzlično reševanje. To jim je v nedeljo po silnih naporih in izgubah opreme ter letal, a brez žrtev, tudi uspelo.

Kralj ostaja, kraljice padajo

Wall Street Journal je včeraj poročal, da svetovalci predsednika spodbujajo k zaostritvi ofenzive z napadi na iranske energetske objekte in ostale logistično-civilne infrastrukture, češ da bo njihovo uničenje ohromilo iranski raketni in jedrski program. Nekateri uradniki Trumpove administracije že govorijo o operaciji Epski bes 2, čeprav bi ta še poglobila vprašanja o legalnosti in humanitarnem vidiku spopada. 

Medtem ko svet zadržuje dih, ali bo vojna z jutrišnjim dnem prešla v naslednjo fazo, se je Trump na domačem terenu že odločil sprožiti ofenzivo. V kratkem razponu sta se poslovili dve njegovi ministrici, tesni zaveznici, ki sta upravljali dva ključna resora – pravosodje, ki se je pod Pam Bondi usmerilo v pregon političnih nasprotnikov in rokovanja z dokumenti afere Epstein ter domovinsko varnost, ki je pod Kirsti Noem postalo orožje za lov in deportacije nedokumentiranih priseljencev. "Ženske so se po svojih najboljših močeh trudile biti vrhunske priliznjice," je o dinamiki Trumpove administracije in kadrovskih rošadah v NYT zapisala poznavalka notranje politike Maureen Dowd.

Iz Trumpove administracije medtem prihajajo znaki, da sta bila odhoda ministric in šefa generalštaba kopenske vojske, generala Randyja Georga, le začetek spomladanskega čiščenja v ameriškem političnem vrhu. Reuters je, sklicujoč se na neimenovane vire v Beli hiši, včeraj poročal, da sta na seznamu za odstrel še vodja obveščevalcev Tulsi Gabbard ter celo minister za trgovino Howard Lutnick. CNN pa je na seznam dodal še šefa FBI Kasha Patela in ministrico za delo Lori Chavez-DeRemer.

Tudi ta dva odhoda sta povezana z največjima grožnjama Trumpovemu drugemu mandatu – vojno v Iranu ter afero Epstein. Gabbard, sicer glasna zagovornica idealov gibanja Maga, znana po svojih jasno izraženi protiintervencionističnih stališčih, je bila v zadnjih mesecih večkrat tarča Trumpovega nezadovoljstva. S svetovalci naj bi tako že večkrat razpravljal o možnih zamenjavah za njegovo vodjo obveščevalnih služb.

Lutnicka, glavnega arhitekta Trumpove carinske vojne in agende America Frist, pa utegnejo stolčka stati povezave z Jefferyjem Epsteinom. Dokumenti, objavljeni v začetku leta, so razkrili, da je trgovinski minister in tesen prijatelj Trumpa leta 2012 kosil z Epsteinom na njegovem zasebnem otoku v Karibih. Lutnick je dejal, da z Epsteinom "ni imel nobene zveze" in da je do kosila prišlo le zato, ker je bil slučajno blizu otoka.

Poznavalec ameriške notranje politike in predavatelj politologije na Fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan je glede pritiska na institucije in razgradnjo sistema zavor in ravnovesij dejal: "Gre za klasično strategijo iz učbenika populističnega avtokrata, ki poleg boja proti navideznim in koruptivnim elitam odstranjuje politično, miselno opozicijo in vse nadzorne in avtonomne institucije, ki ne podpirajo njegove agende."

 

 

Logika "kratkoročnih žrtev za dolgoročne koristi"

Ob vsem tem Trump še vedno stopnjuje pritisk na centralno banko Fed in njenega predsednika Jeroma Powlla. Ta se bo, ob vse bolj verjetnem stopnjevanju inflacijskih pritiskov prav zaradi vojne, kar bo še bolj okrepilo zadržanost emisijske banke do rahljanja monetarne politike, zelo verjetno v prihodnje še okrepil.

Ekonomist Mitja Kovač je v zvezi s pritiski na Fed nedavno dejal, da gre za zelo slab obet tako za zaupanje v dolar kot tudi tamkajšnje in globlane finančne trge. "Takšno poseganje v neodvisne institucije je zelo nevarno in ima lahko katastrofalne posledice za zaupanje v ameriški dolar in s tem tudi za delovanje globalnega finančnega sistema." Opozoril je, da praksa vzpostavlja izjemne pritiske tudi pri ostalih centralnih bankah (recimo v EU in ZK), da bi v nasprotju z lastnimi ocenami in smiselno ekonomsko politiko začeli spuščati obrestne mere po nareku vsakokratne oblasti. "To hkrati daje izjemno slab signal ostalim demokratičnim državam", je opozoril na širše posledice.

Čeprav naj bi bil Trump zadržan do velikih kadrovskih rezov, ki so zaznamovali njegov prvi mandat, kombinacija bližajočih volitev za ameriški kongres, padajoča javnomnenjska podpora in nejasni časovni okvir iranske vojne zahtevajo ukrepanje. Le 36 odstotkov Američanov odobrava Trumpovo vodenje države, je pokazala najnovejša anketa Reutersa in Ipsosa. Tako skromne podpore v svojem drugem mandatu predsednik še ni bil deležen, pa čeprav zgodovina kaže, da se narod ob začetku velikih konfliktov običajno poenoti po učinku "zbiranja okoli zastave". Toda vojna z Iranom je nepriljubljena, saj 60 odstotkov vprašanih ne odobrava odločitev ZDA in Izraela, mnoge vidne osebnosti izolacionističnega gibanja Maga pa so celo zavzele javno negativno stališče do spopada.

Trump je zato pri iranski vojni podobno kot v primeru carinske vojne, ki je doslej najbolj prizadela prav njegove podpornike iz vrst delavcev in kmetov, v svojem nedavnem govoru poskušal znova izpostaviti logiko kratkoročnih žrtev za dolgoročne koristi (short pain, long gain). "Problem je v tem, da je Maga vse bolj nekonsistentna in se sama odmika od America First ciljev," je o razhajanju idealov predsednikov politike in baze dejal Deželan.

Politolog ob tem opozarja, da ZDA s tem "demokratično nazadujejo in s procesom avtokratizacije drsijo v elektoralno oziroma minimalistično demokracijo." ZDA so, ko gre za zvezno vlado, na tej točki, meni poznavalec.

 

To pa je daleč od akademske razprave, menijo poznavalci trgov. "Trge skrbi, da Trump ustvarja brezglavo ministrstvo za pravosodje brez profesionalnega vodstva," je ob odslovitvi Bondi dejal Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy, ki pripravlja geopolitične in makroekonomske napovedi za institucionalne vlagatelje in odločevalce. "Tehnično gledano je to v Trumpovi pristojnosti v vlogi predsednika ZDA, toda v praksi pa to kaže na pristranskost v škodo zaupanja trgov".

Trgi si želijo stabilnosti in doslednosti s strani nadzornikov ameriških pravnih in regulativnih institucij, ki imajo stik z ameriškimi javnimi in zasebnimi podjetji ter neposredne, potencialno tržno ovirajoče vloge pri zadevah od upravljanja in združitev in prevzemov (M&A), pravi. "Zdaj imajo trgi in ameriška podjetja bistveno manj te stabilnosti in doslednosti kot prej," pod črto povzame neugodne trende za trge in vlagatelje v luči drsenja ZDA v avtokracijo.