Na finančnih trgih je minuli teden zaznamoval mešani optimizem glede morebitnega mirovnega dogovora med ZDA in Iranom (ta konec tedna je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da je mirovni sporazum v veliki meri dogovorjen) ter skrbi zaradi vztrajne inflacije in višjih obrestnih mer. Umirila se je rast na Ljubljanski borzi, bitcoin je padel.
Kljub negotovosti so delniški trgi nadaljevali rast, medtem ko so se cene nafte gibale okoli psihološke meje 100 dolarjev za sod.
Ameriški delniški indeksi so teden končali v zelenem: indeks S&P 500 je zrasel za 0,88, odstotka, industrijski indeks Dow Jones za 2,13 odstotka, tehnološki Nasdaq Composite za 0,45 odstotka in indeks manjših podjetij Russell 2000 za 2,7 odstotka.
Dow Jones je v petek dosegel novo rekordno vrednost. Vlagatelje so podpirali dobri poslovni rezultati podjetij in upanje, da bi se lahko napetosti na Bližnjem vzhodu umirile.
Silovit skok delnic družb Lenovo, Dell in HP
Med delnicami tokrat izpostavljamo računalničarje. Kitajska multinacionalka Lenovo, ki izdeluje osebne računalnike in elektroniko, je v petek objavila četrtletne rezultate, ki so bili nad pričakovanji. Posebej omenjamo prihodke, povezane z umetno inteligenco (AI), ki so jih skoraj podvojili in po novem zajemajo tretjino prihodkov skupine. Delnica je samo v petek pridobila skoraj 20 odstotkov.
Hkrati sta občuten skok beležili še delnici dveh družb iz panoge, Dell in HP. Delnice Della, družbe, ki bo o rezultatih poročala ta teden, so samo v petek pridobile okoli 16 odstotkov. Delnica družbe HP, ki bo o rezultatih poročala ta teden dan prej kot Lenovo, se je okrepila za več kot 15 odstotkov.
Pozitivne novice iz Nemčije
V Evropi so bili trgi prav tako večinoma pozitivni. Panevropski indeks STOXX Europe 600 je v minulem tednu pridobil dobre tri odstotke.
K optimizmu so prispevale tudi pozitivne novice iz Nemčije. Tam so rast zunanje trgovine in višji državni izdatki izravnali stagnacijo povpraševanja potrošnikov in upad naložb, kar je zagotovilo skupno rast v vrednosti 0,3 odstotka v prvem četrtletju, je sporočil tamkajšnji statistični urad.
V začetku tedna je zvezni statistični urad Destatis poročal, da ima nemško gospodarstvo več odprtih naročil kot kadarkoli prej, odkar se leta 2015 beležijo podatki. Naročila v panogi elektrotehnike in avtomobilske industrije so zabeležila izrazitejšo rast.
Nemški kemijski industriji pa po drugi strani ne kaže najboljše.
Nafta počasi navzdol
Cena nafte je v minulem tednu ostala na visoki ravni. Cena severnomorske nafte Brent se je čez teden postopoma zniževala, od dobrih 110 dolarjev za sod na 103 do 104 dolarjev za sod ob koncu tedna. Ameriška WTI se je znižala pod 100-dolarsko mejo na okoli 97 dolarjev za sod.
Ob koncu tedna so države Perzijskega zaliva in Pakistan okrepili prizadevanja, da bi krhko premirje v vojni z Iranom preraslo v trajen mirovni sporazum, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump znova nakazal, da bi se konflikt lahko kmalu končal.
Pakistanski načelnik generalštaba Asim Munir, ki velja za ključnega posrednika med ZDA in Iranom, je v petek obiskal Teheran, kjer se je z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem pogovarjal o morebitnem sporazumu.
Cena zlata se je nekoliko znižala. Cene so teden končale pri približno 4.521 dolarjih, kar pomeni 0,76-odstotni tedenski padec. Na zlato so pritiskali močnejši dolar, višji donosi ameriških obveznic in pričakovanja, da bi ameriška centralna banka lahko celo zvišala obrestne mere.
Bitcoin drsi kljub nakupom Strategyja
Bitcoin se je večino tedna gibal v območju med 76.000 in 78.000 dolarjev, ob koncu tedna pa je cena padla proti 74.000 dolarjev za bitcoin.
XBTUSD:CUR
XBT-USD Cross Rate
74.833,18 USD
-1.072,17 -1,41%
Vrednost ob začetku trgovanja
75.905,35
Vrednost ob zaključku trgovanja
75.905,35
Letošnja donosnost
-14,6203%
dnevni razpon
74.216,13 - 76.058,54
razpon pri 52 tednih
60.033,01 - 126.251,31
Cena bitcoina se giblje okoli 15 odstotkov nižje kot ob začetku leta in 30 odstotkov nižje kot pred letom dni. Povpraševanje po bitcoinu je upadlo, kažejo podatki analitikov, ceno pa podpirajo velikanski nakupi podjetja Strategy.
Vzajemna še išče dno
Minuli teden je bil na Ljubljanski borzi precej umirjen. Osrednji indeks SBITOP se je po preboju meje 3.000 točk v začetku meseca gibal tik pod rekordnimi ravnmi in teden končal pri približno 2.996 točkah.
V petek je novo dno dosegla delnica Vzajemne, ki je čez dan izgubila 3,85 odstotka in končala pri 1,25 evra za delnico. Vzajemna je bila tudi edina delnica indeksa SBITOP, ki se je v petek pocenila.
Minuli teden so o rezultatih poročale Cinkarna Celje, Triglav in Sava RE. Skupščina Petrola je potrdila visoko dividendo, za katero bo šel skoraj ves lanski dobiček podjetja.