Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je mirovni sporazum z Iranom "v veliki meri že dogovorjen" in da namerava kmalu objaviti dogovor, ki bi znova odprl strateško pomembno Hormuško ožino.
"Sporazum je bil v veliki meri usklajen, dokončna potrditev pa še čaka na uskladitev med Združenimi državami Amerike, Islamsko republiko Iran in različnimi drugimi državami," je Trump v soboto zapisal na družbenem omrežju.
Pred tem je Iran sporočil, da pogovori o mirovnem sporazumu z ZDA, osredotočeni na zagotovitev konca spopadov na vseh frontah, napredujejo, medtem ko naj bi se o drugih ključnih odprtih vprašanjih dogovorili v poznejši fazi.
Preberi še
Prizadevanja za mirovni sporazum z Iranom se krepijo, medtem ko krhko premirje še drži
Prizadevanja, da bi krhko premirje v vojni z Iranom preraslo v trajen mirovni sporazum.
23.05.2026
ZAE, Savdska Arabija in Katar pozivajo Trumpa, naj ne ponovno sproži vojne z Iranom
Zalivske države pritiskajo na Trumpa, naj da pogajanjem priložnost.
22.05.2026
Oprijemljiva možnost dogovora z Iranom privzdiguje borze, zlato se ceni
Vlagatelji osredotočeni na nabor podjetij, povezanih z umetno inteligenco.
22.05.2026
ZDA opozarjajo Iran, da "ura tiktaka", jedrska elektrarna v ZAE tarča napada
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo z Iranom in sporočil, da "ura tiktaka".
18.05.2026
Pakistan in več arabskih držav si prizadevajo za širši sporazum, ki bi podaljšal krhko premirje, ki večinoma velja že šest tednov.
Trump se je v soboto v Beli hiši sestal s svetovalci, potem ko je govoril z voditelji več regionalnih sil, med njimi Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Katarja, Pakistana in Turčije, pa tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, o tem, kar je označil za "memorandum o soglasju glede MIRU".
V zgodnjih nedeljskih urah je iranska poluradna tiskovna agencija Fars Trumpovo trditev o skorajšnjem dogovoru označila za "daleč od resničnosti". Poročala je, da bi po zadnjem izmenjanem osnutku besedila upravljanje Hormuške ožine "ostalo izključno v pristojnosti in presoji Islamske republike Iran", če bi bil sporazum dosežen.
Le nekaj ur prej je Fars poročal, da iranski jedrski program, zamrznjena sredstva in status Hormuške ožine ostajajo "resne točke nesoglasij" v pogovorih z ZDA.
Iran je nakazal, da trenutno preučuje končni osnutek sporazuma. Iranska državna televizija je navedla tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Esmaila Baghaeija, ki je dejal: "V zadnjem tednu se je proces premikal v smeri približevanja stališč."
Še vedno ni jasno, kako bodo rešene ključne razlike, vključno z usodo iranskega jedrskega programa in zahtevami Teherana po odpravi sankcij. Baghaei je dejal, da ta vprašanja trenutno niso na dnevnem redu pogajanj. Obe strani se bosta morali dogovoriti tudi o načinu upravljanja Hormuške ožine, ključne pomorske poti za svetovne energetske dobave, ki je od začetka vojne 28. februarja večinoma zaprta.
"Dosežen je bil določen napredek," je v soboto novinarjem v Indiji povedal ameriški državni sekretar Marco Rubio in dodal, da bi lahko bila objava sporazuma možna v prihodnjih dneh. Ob tem je poudaril, da ZDA vztrajajo pri tem, da Iran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja, da mora predati svoj visoko obogateni uran in da mora biti ladjam omogočen prost prehod skozi ožino. "Predsednikova prednostna možnost je vedno reševanje takšnih vprašanj z dogovorjeno diplomatsko rešitvijo."
Iran je zavrnil zahteve po predaji urana in ustavitvi bogatenja, hkrati pa vztraja, da nima namena izdelati jedrske bombe. Prav tako želi zaračunavati pristojbine ladjam, ki plujejo skozi Hormuško ožino.
Teheran zahteva tudi, da ZDA kot prvi korak sprostijo "pomemben del" iranskih sredstev, zamrznjenih v tujini, ter vzpostavijo "pregleden" postopek za sprostitev preostanka, je poročala poluradna tiskovna agencija Tasnim.
Vojna se je začela, ko so ZDA in Izrael izvedli letalske napade na Iran. Teheran je odgovoril z raketnimi in brezpilotnimi napadi na države Perzijskega zaliva in tudi širše. Umrlo je več tisoč ljudi, največ v Iranu in Libanonu.
Trajni mirovni sporazum je doslej ostal nedosegljiv, kar ohranja napetost na svetovnih energetskih trgih in cene nafte nad 100 dolarji za sod. Po navedbah več virov, seznanjenih z dogajanjem, so se Združeni arabski emirati pridružili Katarju in Savdski Arabiji pri pozivih Trumpu, naj pogajanjem nameni več časa.
Trump se sooča tudi z vse večjim političnim pritiskom doma, da konča konflikt, zlasti pred novembrskimi vmesnimi volitvami, ki bodo odločale o nadzoru nad kongresom. Nasprotovanje nadaljevanju spopadov se je med Američani okrepilo zaradi občutne rasti cen goriva.
Toda s sprejetjem sporazuma predsednik tvega tudi vtis strateškega poraza ZDA. Nekateri Trumpovi najbolj odločni zavezniki ga pozivajo, naj bombardiranje nadaljuje, dokler ne bodo doseženi vsi zastavljeni cilji.
Predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker je le nekaj ur pred Trumpovo objavo na družbenih omrežjih zapisal, da bi bilo novo premirje "katastrofa. Vse, kar je bilo doseženo z operacijo Epic Fury, bi bilo zaman!"
Ob pomoči Patricka Sykesa.