Borzni pregled: Vsi na Muskov vlak

Prejšnji teden je bilo skoraj nemogoče odpreti časopis, prižgati televizijo ali pobrskati po spletu, ne da bi slišali ali prebrali kaj o odmevni prvi javni ponudbi delnic (IPO) podjetja SpaceX. Z največjim IPO vseh časov se je družba uvrstila med največja javna podjetja, njen ustanovitelj Elon Musk pa je postal prvi bilijonar na svetu.

Že prvi trgovalni dan je SpaceX izstrelil med najvrednejše javne družbe, vlagateljem v rekordni 75-milijardni javni ponudbi pa prinesel 19-odstotni donos. Vendar borzni debi ni pomenil le zmagoslavja za podpornike Muskovega vesoljskega podjetja, temveč tudi olajšanje za širši delniški trg, ki ga je letos v veliki meri poganjalo predvsem navdušenje nad umetno inteligenco.

Podjetje je v IPO zbralo 75 milijard dolarjev. Trgovanje s 555,6 milijona delnicami se je začelo pri ceni 135 dolarjev, prvi trgovalni dan pa se je zaključil pri 160,95 dolarja za delnico. IPO Muskove družbe je več kot dvakrat večji od prejšnjega rekorderja, družbe Saudi Aramco, ki je z IPO zbrala 29,4 milijarde dolarjev.

SpaceX pa ne bo edina odmevna, morda tudi rekordna prva javna ponudba delnic letos. Muskovi vesoljski družbi se počasi pridružujeta tudi pionirja umetne inteligence, Anthropic in OpenAI. OpenAI cilja na približno bilijon dolarjev, Anthropic pa na vrednost med 965 milijardami in bilijonom dolarji. Več o IPO pišemo na povezavi.

Dogajanje na borzah v minulem tednu

Indeks S&P 500 kljub IPO družbe SpaceX in optimizmu zaradi morebitnega sporazuma o koncu vojne v Iranu ni mogel ubežati padcu na začetku tedna, povezanega z delnicami umetne inteligence. Na tedenski ravni je izgubil 0,12 odstotka. Nasdaq je prav tako končal v rdečem, in sicer z 0,68-odstotnim upadom. 

Cena nafte brent se je v petek znižala za 3,4 odstotka, na 87,3 dolarja za sodček, saj so se okrepila pričakovanja, da bi ZDA in Iran lahko dosegli sporazum o ponovnem odprtju Hormuške ožine. Cene so se minuli teden znižale za približno šest odstotkov, vendar ostajajo za več kot 20 odstotkov višje od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran.

Bitcoin se je proti koncu tedna podražil na približno 63.700 dolarjev za žeton. Njegov odboj z ravni pod 60 tisoč dolarji je minuli teden na Wall Streetu znova sprožil znano ugibanje o tem, ali je največja kriptovaluta že dosegla dno, poroča Bloomberg. Analitiki ob tem opozarjajo na več kazalnikov, ki so v preteklosti spremljali oblikovanje dna na trgu, čeprav del vlagateljev meni, da je bil zadnji padec tudi posledica preusmerjanja špekulativnega kapitala v delnice, povezane z umetno inteligenco, in v odmevni IPO družbe SpaceX.

 

Zlato se je v petek pocenilo in je bilo na poti k drugemu zaporednemu tedenskemu padcu, saj so vlagatelji tehtali možnosti za dolgo pričakovani sporazum med ZDA in Iranom. Cena unče zlata se je gibala okoli 4.200 dolarjev. Hkrati se je začel trend višanja obrestnih mer globalnih centralnih bank, kar je slabo za ceno zlata.

 

Bloomberg

 

ECB dvignila obresti

Evropska centralna banka je prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere. Svet ECB je vse tri ključne obrestne mere povečal za 0,25 odstotne točke, pri čemer je kot glavni razlog navedel okrepljene inflacijske pritiske zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Po novi odločitvi bo depozitna obrestna mera znašala 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja 2,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojanja pa 2,65 odstotka. Nove ravni bodo začele veljati 17. junija 2026.

Uradniki ECB medtem ne izključujejo drugega zvišanja obrestnih mer že na naslednjem zasedanju o denarni politiki, je poročal Bloomberg. Čeprav trgi in ekonomisti menijo, da je verjetno novo zvišanje septembra, ko se bodo sestali oblikovalci denarne politike in ko bodo posodobljene četrtletne napovedi, zaradi inflacijskih pritiskov, povezanih z vojno v Iranu, možnosti julijskega zvišanja ne izključujejo.

Cene bodo verjetno ostale povišane dlje časa, tudi če bi se vojna v Iranu kmalu končala, pa je v intervjuju za Deutschlandfunk dejal predsednik Bundesbank Joachim Nagel. "Morda se sploh ne bomo mogli vrniti h gradnji na podatkih, ki smo jih imeli pred konfliktom, ker so se dobavne verige očitno spremenile, povečajo pa se lahko tudi premije za tveganje."

Dogajanje na Ljubljanski borzi

Za konec skočimo še na domačo borzo. Delnica novomeškega farmacevta Krke je v petek postavila nov rekord. V petkovem trgovanju je pridobila 1,17 odstotka – delnica je bila vredna 260 evrov, kar je rekordni zaključni tečaj. Naj še dodamo, da se je vrednost delnice novomeškega farmacevta med trgovanjem v petek povzpela celo vse do 265 evrov.

NLB Skladi so medtem v petek objavili Prospekt za prvo prodajo novih delnic družbe NLB Skladi – Nepremičnine, nepremičninska investicijska družba (NID), s katerimi se bo pozneje trgovalo na Ljubljanski borzi. V javni ponudbi oziroma prvi prodaji ponujajo najmanj 2.900.000 in največ 10.000.000 novoizdanih delnic. Vpisali jih bodo lahko tako mali kot profesionalni vlagatelji v Sloveniji, pa tudi profesionalni vlagatelji s sedežem na Hrvaškem.

Ostajamo pri NLB, ki je, kot kaže, izgubila bitko za Addiko Bank. V sredo smo poročali, da je Raiffeisen Bank (RBI) napovedala znaten napredek v prevzemnem boju za Addiko, saj si je zagotovila podporo delničarjev, ki imajo v lasti več kot 50 odstotkov delnic.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 15. junij

Eurostat bo objavil podatke o zunanjetrgovinski bilanci in industrijski proizvodnji. V ZDA bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji. Surs bo objavil indekse vrednosti opravljenih del. Banka Slovenije bo objavila podatke pokojninskih skladov. V Franciji se začne vrh skupine G7. V Frankfurtu bo konferenca ECB, govorila bo Lagardova.

Torek, 16. junij

Na Kitajskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji, brezposelnosti in maloprodaji. Banka Japonske in centralna banka Avstralije bosta odločali o obrestnih merah. Eurostat bo objavil statistiko plač v evroobmočju. Inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje. Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Sreda, 17. junij

Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci. V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji. Podatke o inflaciji bo objavil tudi Eurostat. Mednarodna agencija za energijo bo objavila mesečno poročilo. V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji. Ameriška centralna banka Fed bo odločala o obrestnih merah.

Četrtek, 18. junij

V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti. O obrestnih merah bosta odločali centralna banka Švice in Banka Anglije. Surs bo objavil strukturo stroškov dela in podatke statistike plač. V Združenem kraljestvu bodo potekale dopolnilne volitve, na katerih se poteguje potencialni kandidat za vodstvo Laburistov. V ZDA se začne odprto prvenstvo v tenisu.

Petek, 19. junij

V ZDA in na Kitajskem bodo zaradi praznikov borze zaprte. Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji. Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe, indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in mnenje potrošnikov. O obrestnih merah bo odločala Rusija.