Nemškim proizvajalcem kemikalij grozi neurejen razpad industrije

Nemška kemična podjetja se že več let soočajo s težavami, saj njihove poslovne rezultate spodkopavajo visoke cene energije in konkurenca iz Azije.

Zdaj pa krčenje panoge vstopa v novo fazo, v kateri obstaja nevarnost, da se bo konsolidacija sprevrgla v neurejeno razpadanje industrije, kar bi lahko ogrozilo tudi tiste dele sektorja, ki imajo še vedno možnosti za dobičkonosno prihodnost.

Dolgotrajno obdobje šibkega povpraševanja, naraščajočih stroškov in globalnih presežnih zmogljivosti je izčrpalo denarne tokove v evropski kemični industriji, vredni 635 milijard evrov. Zaradi tega podjetja vse težje financirajo posodobitve in inovacije, medtem ko konkurenti na Kitajskem in Bližnjem vzhodu širijo proizvodnjo z novejšimi in stroškovno učinkovitejšimi obrati.

Vodstveni delavci, vlagatelji in sindikalni predstavniki se bojijo, da bodo val zapiranj obratov, izločanja poslovnih enot in prestrukturiranj, ki se je že začel, industrijo tako oslabil, da ne bo več sposobna financirati lastne prihodnosti.

Kemična proizvodnja je močno medsebojno povezana in pogosto organizirana v velikih industrijskih parkih, kot je BASF-ov kompleks v Ludwigshafnu. Tam ena lokalno proizvedena surovina predstavlja osnovo za nadaljnje proizvodne procese v mreži, ki zaposluje več kot 30.000 ljudi.

Strah pred verižno reakcijo v dobavni verigi

"Ne bi se smeli boriti proti konsolidaciji, ki že poteka, temveč si prizadevati, da bo potekala urejeno in usklajeno," je v pogovoru na industrijski konferenci v Berlinu dejal Michael Vassiliadis, predsednik nemškega kemičnega sindikata IGBCE. Opozoril je, da lahko zaprtje posameznih obratov povzroči verižno reakcijo v dobavni verigi in posledično veliko večje proizvodne izgube, kot bi bile sicer potrebne.

Dober primer so parni krekerji, veliki industrijski obrati na začetku kemične proizvodne verige, ki iz nafte in zemeljskega plina proizvajajo osnovne kemične surovine za izdelavo plastike, embalaže, izolacijskih materialov, tekstila in avtomobilskih delov.

Ti obrati so pod posebnim pritiskom, saj energija predstavlja velik del njihovih proizvodnih stroškov. V Evropi so cene zemeljskega plina približno trikrat višje kot v ZDA. Zaradi tega so nekateri obrati postali nekonkurenčni, njihovi kemični partnerji v bližini pa so prisiljeni uvažati vhodne surovine iz drugih krajev po višjih cenah.

Bloomberg Mercury

 

Družba Dow bo leta 2027 zaprla svoj kreker v mestu Böhlen na vzhodu Nemčije, kar ogroža proizvodnjo v kemičnem parku Leuna, kjer deluje več kot sto podjetij, odvisnih od teh surovin. Takšna odločitev bi po besedah Vassiliadisa "uničila nadaljnje ustvarjanje dodane vrednosti v celotni regiji, s katastrofalnimi posledicami za gospodarstvo in zaposlovanje".

Böhlen ni osamljen primer. Evropa še vedno upravlja približno 38 parnih krekerjev, od tega 11 v Nemčiji, vendar je njihova prihodnost negotova.

"Po moji oceni bomo v naslednjih desetih letih izgubili približno polovico teh obratov," je dejal izvršni direktor Evonika Christian Kullmann. "To bi bilo dramatično krvavenje panoge, znaki tega pa so že vidni."

BASF zapira delovna mesta in investira v Aziji

Med najvplivnejšimi proizvajalci, ki zmanjšujejo obseg poslovanja, je tudi BASF. Največji evropski proizvajalec kemikalij je od konca leta 2023 po svetu ukinil približno 4.800 delovnih mest, ta teden pa je napovedal dodatno 20-odstotno znižanje fiksnih stroškov v svojih ključnih dejavnostih.

Hkrati podjetje, katerega kemikalije se uporabljajo v izdelkih od šamponov do pesticidov, intenzivno vlaga na Kitajskem, da bi bilo bližje tamkajšnjim kupcem. Marca je v provinci Guangdong odprlo petrokemični kompleks v vrednosti 8,7 milijarde evrov, kar je njegova največja naložba doslej.

 

Medtem ko podjetja širijo dejavnost v Aziji, Evropa izgublja privlačnost. Po raziskavi svetovalnega podjetja Roland Berger so bile lani potrjene investicije v nove proizvodne zmogljivosti v Evropi za 90 odstotkov nižje kot leta 2022. Brez vlaganj v učinkovitost in inovacije evropskim proizvajalcem grozi še večji zaostanek za tujimi konkurenti.

"To je največji problem za prihodnost – trenutno v Evropi praktično ni nobenih investicij," je dejal Marco Mensink, generalni direktor evropskega kemičnega združenja Cefic.

Pritisk za konsolidacijo je najmočnejši v osnovni petrokemični industriji, kjer se evropski proizvajalci soočajo s strukturnimi stroškovnimi slabostmi, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s cikličnim okrevanjem gospodarstva.

Po podatkih Roland Bergerja je med letoma 2022 in 2025 za zaprtje predvidenih devet odstotkov obstoječih evropskih kemičnih zmogljivosti, približno četrtina teh zapiranj pa je skoncentrirana v Nemčiji.

Podjetja nimajo več denarnih tokov

Večina novih in učinkovitejših obratov nastaja na Kitajskem, kar dodatno povečuje pritisk na evropske tovarne, zgrajene večinoma v prejšnjem stoletju. Podjetja v regiji pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev za posodobitve.

"Predvsem evropska podjetja so utrpela hud udarec glede kapitalske moči," je dejal Rainer Seele, predsednik za kemične naložbe v družbi XRG, investicijski veji državne naftne družbe iz Abu Dabija. "Denarnih tokov praktično nimajo več."

Investicijska družba je lani prevzela nemški Covestro, marca pa zaključila združitev petrokemičnih podjetij v vrednosti 60 milijard dolarjev. Prepričani so, da je ustvarjanje globalnih velikanov prava pot naprej. Mnogi tradicionalni evropski igralci pa teh možnosti nimajo. Zato se zatekajo k izločanju posameznih dejavnosti, da bi ohranili likvidnost in zaščitili najbolj obetavne poslovne enote.

BASF je tako izločil svojo divizijo za kmetijske rešitve in oddelek premazov, ki sodita med njegove najuspešnejše ustvarjalce denarnega toka. Evonik pa preučuje možnosti za svojo ločeno dejavnost Oxeno, ki proizvaja izdelke za sintetično gumo, uporabljeno v pnevmatikah.

Takšna strategija lahko dodatno poglobi investicijske težave panoge. Po izločitvi posamezne enote pogosto nimajo več zadostnega obsega poslovanja, da bi pritegnile financiranje in zanimanje vlagateljev. "Z vidika vlagateljev je kemična industrija preprosto izgubila svoj pomen," je dejal Christian Lumpe, partner v družbi Roland Berger.

Vodilni v panogi opozarjajo, da se pritisk širi po celotni vrednostni verigi – od osnovnih kemikalij, odvisnih od parnih krekerjev, do specialnih kemikalij in naprednih materialov. Ti segmenti so bili nekoč odpornejši, saj so temeljili na tehničnem znanju in prilagojenih izdelkih, ne pa zgolj na ekonomiji obsega.

Toda tudi ta prednost počasi izginja, saj Kitajska vse bolj prodira v zahtevnejše dele kemične industrije in krepi konkurenco tudi za evropske proizvajalce, ki so bili doslej razmeroma zaščiteni. Med njimi je nemška skupina CHT, ki proizvaja kemikalije za barvanje džinsa.

Kitajska po besedah izvršne direktorice Eve Baumann očitno vse bolj prodira na področje specialnih kemikalij. Evropska podjetja bi se morala od konkurence z nizkimi stroški razlikovati z inovacijami in trajnostnimi rešitvami ter ne zmanjševati vlaganj vanje.

"Zaradi kratkoročnih prihrankov ne smemo zanemariti področja, ki nam lahko srednjeročno in dolgoročno zagotovi konkurenčno prednost," je dejala Baumannova.