text size
Turške oblasti so aretirale ustanovitelja borznoposredniške družbe, ki je v središču preiskave propadlih delniških skladov, zaradi katerih so izhlapele milijarde dolarjev denarja vlagateljev.
Emreja Tezmena, predsednika borznoposredniške družbe Tera Yatirim Menkul Degerler, so 19. septembra pridržali, v zgodnjih jutranjih urah v sredo pa aretirali skupaj s članoma upravnega odbora Tere Keremom Alkinom in Emrejem Alkinom ter še enim vodilnim v družbi Alperjem Ozturkom, je poročala turška televizijska postaja NTV.
Regulator za kapitalske trge je v odziv odredil likvidacijo 131 skladov, ki jih upravlja sedem družb, med njimi Tera. V teh skladih je 455.758 posameznikov.
Preberi še
Propad "Ponzi" skladov: v Turčiji so pridržali vodilne finančne direktorje
Posledice propada investicijskih skladov v Turčiji, ki so pretresli državo.
20.09.2026
Od vrtoglavih donosov do zloma: kako je počilo v turških skladih
V skladih, ki jih bo turški regulator likvidiral, je več kot 18 milijard dolarjev premoženja. Približno 350.000 vlagateljev bo do svojega denarja prišlo prek postopne prodaje naložb.
18.09.2026
Od borzne zvezde do borznega poloma: zgodba turške 'Tesle'
Nekoč borzna senzacija in 'turška Tesla', danes delnica, ki je izgubila več kot 90 odstotkov vrednosti. Zgodba Kontrolmatika razkriva, kako hitro se lahko tehnološka evforija spremeni v boj za preživetje.
01.08.2026
Kerem Alkin, ki se je lani upokojil s turškega zunanjega ministrstva, je bil med letoma 2021 in 2024 turški veleposlanik in stalni predstavnik pri OECD. Njegov brat Emre je ugleden ekonomist in televizijski komentator, ki se redno pojavlja na nacionalnih televizijskih kanalih.
V okviru iste preiskave so aretirali tudi predsednika družbe Pusula Finans Holding Serdarja Turhana, je poročala NTV.
Oblasti so zamrznile premoženje, povezano z vodilnimi v več finančnih družbah, ter nekaterim vodilnim, njihovim zakoncem in bližnjim sorodnikom omejile transakcije, s katerimi bi zmanjševali svoje premoženje, je poročala državna tiskovna agencija Anadolu. Tožilstvo je zahtevalo tudi podatke o nakazilih denarja in kriptosredstev v tujino od leta 2024, da bi ugotovilo, ali je bilo premoženje preneseno v tujino, je poročala Anadolu.
Skladi, ki so predmet preiskave, so pritegnili več sto tisoč malih vlagateljev, svoje naložbe pa koncentrirali v nelikvidne delnice z majhnim deležem delnic v prostem obtoku. Omejena ponudba delnic, s katerimi je mogoče trgovati, je olajšala dvigovanje njihovih cen.
V nekaterih primerih so te delnice uporabili kot zavarovanje za kratkoročna posojila, ki so jih nato ponovno vložili v iste delnice, so povedali finančni strokovnjaki, ki so pregledali transakcije. Turški pravosodni minister je shemo opisal kot "podobno Ponzijevi shemi".
V sredo je družba Bulls Yatirim Menkul Degerler sporočila, da so njenega predsednika Kemala Akkayo, ki je bil prav tako pridržan v okviru preiskave skladov, po zaslišanju pri tožilcu izpustili. Akkaya je tožilcem povedal, da družba Bulls Yatırım ni sodelovala pri skladih, zasnovanih kot "Ponzijeva" ali "verižna shema", je navedla družba.
Tera je v središču škandala. Gre za nekoč malo znano borznoposredniško in družbo za upravljanje premoženja, katere delnice so na vrhuncu pred komaj štirimi leti po uvrstitvi na borzo poskočile za več kot 50.000 odstotkov. Družba je 16. septembra sporočila, da zaradi množičnih odlivov ni izpolnila nekaterih zahtev vlagateljev po izplačilu sredstev, kar je sprožilo paniko med vlagatelji in povzročilo strm padec delnic.
Regulator za kapitalske trge je v odziv odredil likvidacijo 131 skladov, ki jih upravlja sedem družb, med njimi Tera. V teh skladih je 455.758 posameznikov, je regulator sporočil v sredo.
Pritiski na sklade so se stopnjevali že od avgusta, ko so regulatorji zaostrili pravila za delniške sklade, ki imajo koncentrirane naložbe v družbah z majhnim deležem delnic v prostem obtoku. S tem so nekatere upravljavce prisilili v zapiranje pozicij.
Indeks vseh delnic Borsa Istanbul je od začetka prejšnjega tedna upadel za 12 odstotkov, približno 50 delnic v indeksu pa je v tem obdobju izgubilo 40 odstotkov ali več.