Krka pod drobnogledom štirih analitikov. Kaj bo z delnico?

"Krkino prvo četrtletje ocenjujem kot enega močnejših kvartalov. Namreč, naslovni padec neto dobička zavaja, ker je operativna slika dejansko bistveno boljša od lanske," je po objavi rezultatov Krke za prvo trimesečje dejal analitik Ilirike Lojze Kozole. Prihodki od prodaje so zrasli za osem odstotkov na 565,8 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) je zrasel za 24 odstotkov na 151,6 milijona evrov, EBITDA pa za 20 odstotkov, kar pomeni, da "Krka dobičkonosnost povečuje bistveno hitreje od same rasti prodaje".

Medtem je EBITDA marža dosegla 31 odstotkov, EBIT marža 26,8 odstotka: "To kaže na ugoden produktni portfelj, dobro stroškovno disciplino ter močan operativni vzvod, kjer dodatna rast prodaje nadpovprečno povečuje operativni dobiček."

Vladimira Urbankova iz Erste Group komentira, da so bili tako prihodki kot dobiček nekoliko nad pričakovanji, "23,6-odstotna medletna rast na operativni ravni pa je pozitivno presenečenje".

Kozole dodaja, da je čisti dobiček resda padel za 21 odstotkov na 121 milijonov evrov, vendar predvsem zaradi valutnih učinkov: "Lansko prvo četrtletje je bilo namreč močno podprto s pozitivnim finančnim rezultatom zaradi rublja, letos pa tega učinka ni bilo."

Vpliv tečajnih razlik je izpostavil tudi analitik Ipopeme Securites Vladan Pavlović in dodal, da so jih rezultati v prvih treh mesecih leta pozitivno presenetili, predvsem na račun prihodkov v segmentu zdravil na recept in na trgih Vzhodne Evrope, ob hkratnem 'širjenju' marž, kar je bistveno preseglo napovedi. Urbankova dodaja, da je nekoliko bolj umirjen tempo prodaje na zahodnoevropskih trgih, česar niso pričakovali, nadomestila uspešnost na drugih trgih: "Višji bruto dobiček, skupaj z nekoliko nižjimi stroški prodaje in marketinga ter raziskav in razvoja, je bil glavni razlog za boljšo operativno dobičkonosnost od pričakovane. Kljub temu so bili učinki izboljšane operativne dobičkonosnosti v veliki meri izničeni zaradi slabšega od pričakovanega finančnega rezultata, tako da je čisti dobiček našo oceno presegel zgolj za 0,2 odstotka."

Krkini načrti za letos

Na podlagi začetnih poslovnih rezultatov, tako Pavlović, bi Krka letos lahko poslovala nad načrti, ob predpostavki, da se ohrani ta raven stroškov, kar pa ni povsem zagotovljeno. Krka letos načrtuje 2,13 milijarde evrov prihodkov (lani dobri dve milijardi evrov) in 405 milijonov evrov čistega dobička (leto prej skoraj 404 milijone evrov).

Tudi analitik Ilirike pri poslovanju posebej izpostavlja ruski trg, z 28-odstotno rastjo prodaje, kjer Krka ostaja vodilni tuji ponudnik generikov: "Lokalna tovarna Krka-Rus pokriva že 72 odstotkov povpraševanja na tem trgu, kar pomeni pomembno operativno zaščito pred sankcijami in logističnimi tveganji. Po drugi strani pa se v Zahodni Evropi kažejo cenovni pritiski." Urbankova ob tem dodaja, "da nedavni premiki ruskega rublja nakazujejo možnost boljšega finančnega rezultata v prihodnjih četrtletjih v primerjavi s šibkim izidom v 1. četrtletju 2026".

Krka je tudi v tem četrtletju nadaljevala z naložbami, usmerjenimi v širitev proizvodnih zmogljivosti in dolgoročno podporo stabilni rasti poslovanja. "Kapitalski izdatki (CAPEX) so znašali 23 milijonov evrov, kar znaša približno 4 odstotke prodaje, to pa je nekoliko pod povprečjem panoge. Naložbe so bile usmerjene v modernizacijo in širitev proizvodnje v Sloveniji, na Hrvaškem, Kitajskem in v Indiji, s posebnim poudarkom na farmacevtskih in veterinarskih izdelkih. Takšen stabilen naložbeni cikel nakazuje, da Krka še naprej vidi prostor za nadaljnjo organsko rast in ohranjanje visoke dobičkonosnosti v prihodnjih letih," pravi analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić.

Kakšna prihodnost čaka delnico Krke

Analitiki so po podatkih Bloomberga 12-mesečno ciljno ceno postavili pri 225 evrov, medtem ko so se Krkine delnice v četrtkovem trgovanju prodajale tudi po 260 evrov. Kaj bo, potem ko je v zadnjem letu dosegla 43-odstotno rast, vplivalo na nadaljnjo vrednost delnice?

Medtem ko pri Erste menijo, da trenutne ravni cene delnice v zadostnih meri ne odražajo konkurenčnih prednosti Krke, in Urbankova izpostavlja "radodarno dividendno politiko", so nekateri analitiki previdnejši.

"Cena delnice je medtem zrasla – verjetno je še nekaj prostora za manjšo dodatno rast, vendar se postopoma približujemo ravni vrednotenja, ki ni več nizka, tako z vidika relativnih kazalnikov kot tudi pričakovanih prihodnjih stopenj rasti, ki bodo težko presegle srednje enomestne stopnje," opozarja Pavlović.

 

 

Vujanić dodaja, da se je Krka v zadnjih letih profilirala kot ena najstabilnejših in najkakovostnejših regionalnih družb, njeno vrednotenje danes ne deluje več tako diskontirano kot v preteklosti: "Delnica se trenutno giblje približno okoli mediane primerljivih evropskih farmacevtskih podjetij, kar nakazuje, da je trg v veliki meri že prepoznal kakovost njenega poslovnega modela."

Po mnenju Kozoleta bodo "v naslednjih 12 mesecih delnico krojili predvsem nadaljnje ohranjanje visokih marž, gibanje rublja, rast v Rusiji, cenovni pritiski v Zahodni Evropi ter kapitalska politika družbe". Nadaljuje: "Za vlagatelje sta pomembna tudi predlagana rekordna dividenda 9,10 evra na delnico (bruto) in nadaljevanje odkupov lastnih delnic." V prvem četrtletju je Krka odkupila za 13,6 milijona evrov lastnih delnic, uprava pa predlaga novo pooblastilo za odkup do desetine kapitala z možnostjo poznejšega umika delnic, kar je po besedah Kozoleta dolgoročno zelo atraktivno.

"Ne pozabimo niti, da Krka vse to dosega ob tako rekoč ničelnem dolgu in 384 milijonih evrov gotovine, bilanca je izjemno močna," dodaja Kozole.  

Po besedah Vujanića Krka ostaja regionalni dragulj in dividendni aristokrat, vendar se je po večji pozornosti vlagateljev in izrazitem "reratingu" njeno vrednotenje že približalo ravni globalno primerljivih podjetij, zato naložbena zgodba ni več tako "očitno poceni" kot nekoč. Koga med konkurenti je še  izpostavil, smo pisali v četrtkovi analizi.