Ljubljanska borza: Dividende rastejo, tečaji pa še bolj

Slovenski bluechipi letos vlagateljem pošiljajo enotno sporočilo: predlagane dividende so razen pri Cinkarni Celje višje in – če jih potrdijo skupščine delničarjev – bodo izplačila v letu 2026 večinoma višja kot lani. To potrjuje robustno poslovanje ključnih družb na Ljubljanski borzi in njihovo zavezanost k rednemu nagrajevanju kapitala.

V absolutnem znesku znova izstopa Krka, ki predlaga 9,1 evra dividende na delnico, kar je več kot lanskih 8,25 evra. Krka s tem utrjuje status t. i. dividendnega aristokrata – podjetja, ki dividendo izplačuje redno in jo skozi daljše obdobje tudi povečuje. Takšna podjetja so za vlagatelje posebej zanimiva, saj pomenijo stabilen in predvidljiv vir donosa, hkrati pa signalizirajo finančno moč in dolgoročno vzdržnost poslovanja.

Na drugi strani NLB predlaga v prvi tranši 6,92 evra dividende, kar je osem odstotkov več kot lani v prvi tranši, medtem ko je skupno izplačilo lani doseglo 12,85 evra. Banka dividendo praviloma izplačuje v dveh tranšah, zato se lahko skupni znesek letos tudi še poveča ali pa ne, če pride do prevzema ali združitve, kot so opozorili pri NLB. 

Cinkarna Celje z enakim predlogom kot lani

Večina preostalih družb dividende zmerno zvišuje. Telekom Slovenije predlaga 4,6 evra (lani 4 evre), Petrol 2,5 evra (lani 2,1 evra), Sava Re 2,75 evra (lani 2,25 evra), Luka Koper pa 2,3 evra (lani 2,1 evra). Zavarovalnica Triglav prav tako rahlo zvišuje dividendo na 3 evre, medtem ko Cinkarna Celje ostaja stabilna pri 1,8 evra.

Slika se nekoliko spremeni pri dividendnih donosih, kjer ne izstopajo nujno družbe z najvišjimi izplačili. Najvišji donos ponuja Cinkarna Celje (5,57 odstotka), sledita Petrol (4,56 odstotka) in Zavarovalnica Triglav (4,50 odstotka). Krka kljub najvišji dividendi dosega nižji donos (3,74 odstotka), kar odraža višje vrednotenje delnice. Podobno velja za NLB (3,10 odstotka) in Savo Re (3,04 odstotka), medtem ko ima najnižji donos Luka Koper (2,42 odstotka).

Celotna slika kaže na stabilno dividendno zgodbo slovenskega trga, kjer podjetja kljub negotovemu makroekonomskemu okolju ohranjajo ali celo povečujejo izplačila. To je za vlagatelje pomemben signal, saj potrjuje, da ključne družbe ustvarjajo dovolj denarnega toka za hkratno financiranje rasti in nagrajevanje delničarjev.

Formalno bodo dividende dokončno potrjene šele na skupščinah. Glede na dosedanjo prakso večjih slovenskih izdajateljev večjih odstopanj od predlaganih zneskov ni pričakovati, kar pomeni, da lahko vlagatelji tudi letos računajo na razmeroma predvidljiv dividendni donos.

Letošnje presenečenje: Telekom Slovenije

Letos so delnice družb v prvi kotaciji Ljubljanske borze beležile precej raznolike donose, pri čemer večina ustvarja dvomestne rasti, a z izrazitimi razlikami med posameznimi izdajatelji. Največje presenečenje je Telekom Slovenije, katerega delnica je zrasla za kar 49,2 odstotka, kar ga daleč postavlja na prvo mesto in kaže na izrazito povečanje zanimanja vlagateljev.

Sledita Sava Re s 35,9 odstotka in Luka Koper z 31,9 odstotka, medtem ko NLB beleži 23,8-odstotno rast, Krka pa 20,2 odstotka. Na drugi strani so donosi precej skromnejši pri Petrol (6,2 odstotka) in zlasti pri Cinkarna Celje, kjer rast znaša le 3,8 odstotka. 

Samo na INR bruto dividenda

Za vlagatelje pa je pomembna tudi davčna obravnava dividend. V Sloveniji so dividende, izplačane na klasični trgovalni račun, praviloma obdavčene s 25-odstotnim davkom, ki se obračuna od bruto zneska in se praviloma odtegne že ob izplačilu. 

"Prejemnik dividend v tem primeru nima nobenih obveznosti," pojasnjujejo na spletni strani Finančne uprave RS (Furs). Dividende se tudi ne vključujejo v letno dohodninsko napoved, kar pomeni, da je obdavčitev dokončna.

Drugače pa velja za naložbe na individualnem naložbenem računu (INR): v tem primeru dividende niso obdavčene ob izplačilu, če se sredstva reinvestirajo znotraj računa, kar omogoča odlog obdavčitve in potencialno hitrejšo rast kapitala.