Plače šefov blue chipov: komu se je v enem letu plača najbolj zvišala, kdo pa je prejel manj kot leto prej?

Plače vodilnih v največjih slovenskih borznih družbah v letu 2025 razkrivajo jasen razkorak med panogami: na vrhu ostajajo bančniki in farmacevti, kjer prejemki presegajo milijon evrov, medtem ko so v energetiki in zavarovalništvu precej bolj zadržani. Ključna razlika ni le v absolutnih zneskih, temveč predvsem v strukturi nagrajevanja – v nekaterih družbah variabilni del močno presega fiksnega, drugod ostaja omejen. 

Najvišje prejemke so ustvarili člani uprav v bančnem sektorju. Izstopa Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, s približno 1,8 milijona evrov bruto (leto prej 1,01 milijona evrov; lani je bruto prejemek zrasel za okoli 78-odstotkov), pri čemer je več kot milijon evrov predstavljal variabilni del. Sledita Archibald Kremser z okoli 1,77 milijona evrov in Peter Andreas Burkhardt z 1,66 milijona evrov, pri obeh pa variabilni del prav tako presega polovico celotnih prejemkov. Takšna struktura kaže na izrazito vezanost nagrajevanja na uspešnost poslovanja in donosnost kapitala.

Tik za bančniki se uvršča Krka, kjer je predsednik uprave Jože Colarič prejel približno 1,6 milijona evrov bruto (leto prej 1,58 milijona evrov, kar pomeni, da ni bilo bistvenega zvišanja). Posebnost Krke je izrazito visok variabilni del – več kot milijon evrov oziroma več kot 60 odstotkov celotnega prejemka.

Tudi ostali člani uprave sledijo podobnemu modelu: Aleš Rotar je prejel okoli 1,13 milijona evrov, Vinko Zupančič približno 934 tisoč evrov in David Bratož okoli 927 tisoč evrov, pri vseh pa variabilni del predstavlja večji del plačila. Skupno je uprava Krke prejela skoraj 4,9 milijona evrov, kar družbo uvršča med najbolj radodarno nagrajujoče v državi.

Precej nižje, a še vedno nadpovprečne prejemke beležijo vodilni v Petrolu. Predsednik uprave Sašo Berger je prejel nekaj več kot 630 tisoč evrov bruto, pri čemer je variabilni del znašal približno 280 tisoč evrov (leto prej 339 tisoč evrov, ko variabilnega dela ni bilo; lani je bil prejemek 86 odstotkov višji kot leto prej). Člani uprave so prejeli med 497 tisoč in 551 tisoč evrov, delavski direktor pa okoli 276 tisoč evrov. Skupni prejemki uprave so presegli tri milijone evrov. Za Petrol je značilno bolj uravnoteženo razmerje med fiksnim in variabilnim delom, ki praviloma ne presega osnovne plače.

Še bolj konservativen je model nagrajevanja v zavarovalniškem sektorju. V Zavarovalnici Triglav je predsednik uprave Andrej Slapar prejel približno 327 tisoč evrov bruto, pri čemer variabilni del predstavlja le okoli petino celotnega prejemka, leto prej 273.547 evrov (več kot 19-odstotna rast). Dodatno so bonitete in PDPZ ovrednotene na več kot 94 tisoč evrov, leto prej so znašale dobrih 82 tisoč evrov. Prejemki ostali članov uprav se gibljejo okoli 300 tisoč evrov. Skupni prejemki uprave so znašali približno 1,6 milijona evrov.

Tudi Sava Re ostaja v podobnem razponu. Predsednik uprave Marko Jazbec je prejel okoli 287 tisoč evrov (leto prej 293 tisoč evrov, kar predstavlja 2,7 odstotka nižji prejemek), člani uprave pa med 258 tisoč in 289 tisoč evrov. Variabilni del pri teh družbah praviloma ne presega tretjine celotnih prejemkov, kar odraža stabilnejši poslovni model in strožje regulativne omejitve.

Pomemben del slike dopolnjujejo tudi prejemki nadzornih svetov, ki so bistveno nižji. V Petrolu je na primer najvišji posamezni prejemek dosegla Maria Selecky z okoli 34 tisoč evri, sledijo Robert Ravnikar in Marko Šavli z nekaj več kot 33 tisoč evri. Predsedniške funkcije sicer prinašajo višje prejemke, a ostajajo v razponu nekaj deset tisoč evrov letno.

Več kot polovico plače državi

Podatki o neto izplačilih dodatno razkrivajo visoko davčno in prispevno obremenitev najvišjih plač. Pri Krka je denimo predsednik uprave Colarič v letu 2025 prejel približno 1,6 milijona evrov bruto, medtem ko je njegov neto prejemek znašal okoli 647 tisoč evrov. To pomeni, da je razlika med bruto in neto zneskom presegla 900 tisoč evrov oziroma več kot polovico celotnega izplačila.

Podoben vzorec velja tudi za ostale člane uprave, kjer neto prejemki praviloma predstavljajo približno 40 odstotkov bruto zneskov. Takšna razmerja jasno kažejo, da so najvišje menedžerske plače v Sloveniji močno obremenjene z davki in prispevki, zlasti pri variabilnem delu nagrajevanja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo.

To so samo nekateri podatki o plačah članov uprav in nadzornikov slovenskih blue chipov, saj vsi še niso objavili revidiranega letnega poročila za leto 2025.