Blaž Brodnjak: "Navala na banke ne more preživeti nihče"

"Daleč največja grožnja slovenskemu bančnemu sistemu je kibernetsko tveganje," ocenjuje Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije (ZBS) in predsednik uprave NLB.

Kibernetska grožnja je veliko večje tveganje za bančni sistem kot na primer kreditno tveganje, je povedal Brodnjak na bančni konferenci v organizaciji ZBS.

"Če banka zaradi kibernetskega napada nekaj dni ni dosegljiva, t. i. navala na denar na bankah (angl. bank run) ne bo preživela. Ni banke, ki bi lahko zdržala takšen pritisk," je povedal Brodnjak na konferenci bančnikov na Brdu pri Kranju.

Banke imajo namreč okoli 80 odstotkov premoženja v posojilih, ki jih ne morejo kar čez noč odpoklicati, je pojasnil Brodnjak. Zato je kibernetska varnost za bančni sistem bistvenega pomena.

Predsednik uprave NLB je ob tem podprl projekt digitalnega evra, ki bo prinesel več evropske suverenosti na področju digitalnih plačil. Brodnjak je tudi vnovič pozval k odločnejši reformi evropskih politik, da bi lahko Evropa tekmovala na globalni areni.

 

"Od besed je treba preiti k delovanju. Gre za vprašanja varnosti, stabilnosti in konkurenčnosti Evrope," je povedal Brodnjak. Po njegovih besedah potrebujemo več Evrope – sedaj 27 parlamentov odloča o vseh ukrepih. 

Rastoč problem demografskih trendov

Evropa potrebuje človeka s pooblastili, da se pogaja z Washingtonom in Pekingom, sicer ne bo več odločala o svoji usodi, je razmišljal Brodnjak. Med drugim je pozval k ustanovitvi kapitalske unije.

Guverner Primož Dolenc: Ignoriranje sprememb ni ustrezen odziv "Geopolitična tveganja niso več le obrobni scenarij, ampak morajo postati osrednja dimenzija pri ocenah tveganja bank," je povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Evropa je v specifičnem položaju, saj je pri plačilnih sistemih odvisna od ponudnikov zunaj Evrope. Tudi modeli umetne inteligence prihajajo od zunaj. Takšna struktura morda ni dolgoročno vzdržna, je opozoril Dolenc. "Primerjava z energetsko odvisnostjo Evrope je poučna, ker je neprijetna. Tudi ta je postala strateška ranljivost Evrope," je povedal Dolenc in dodal, da lahko Evropa na področju digitalizacije ukrepa proaktivno. "Naš odziv ne more biti ignoriranje sprememb niti ne paraliza zaradi kompleksnosti," je še povedal Dolenc.

Predsednik uprave NLB je opozoril tudi na vprašanje demografije, ki se v Evropi po njegovem podcenjuje. Banke zdaj v Sloveniji dve tretjini novih računov odpirajo tujcem, je povedal Brodnjak in vprašal, kaj prihod tako velikega števila ljudi pomeni za kreditna in družbena tveganja.

NLB sicer ne želi podpirati naložb v podjetja, ki izdelujejo orožje, so pa pripravljeni financirati zaščitne sisteme, na primer za kibernetsko varnost. "Podpreti želimo preboj družbe iz izvajalske družbe v družbo inovacij," je povedal Brodnjak.

Blaž Brodnjak je posredno komentiral tudi napovedane ukrepe prihajajoče vlade. Z njimi bo Slovenija postala zelo atraktivna za talente, meni Brodnjak, ki si želi, da bi se vsi talenti, ki so odšli v tujino, vrnili v Slovenijo.

Poslabšuje se makrofinančno tveganje

Največji tveganji za slovenski bančni sistem sta makrofinančno in kibernetsko tveganje, navaja Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti. Obe sta na tretjem, oranžnem mestu na štiristopenjski barvni lestvici (od zelene, rumene do oranžne in rdeče).

Pri tem ima makrofinančno tveganje rastočo tendenco (se poslabšuje), medtem ko ima kibernetsko tveganje stabilno tendenco, torej se ne poslabšuje.