Iran je sporočil, da bo ciljal na vsa pristanišča v Zalivu in njegovi bližini, če bodo ogrožena njegova ladijska vozlišča, s čimer je dodatno zaostril spor glede Hormuške ožine, potem ko so ZDA napovedale načrte za blokado plovil, povezanih s Teheranom.
Varnost pristanišč v regiji je "bodisi za vse bodisi za nikogar", so v ponedeljkovi izjavi sporočile iranske oborožene sile, poroča državna agencija IRIB News. Ameriška grožnja z blokado ožine bi bilo "dejanje piratstva", so dejali in znova poudarili načrte za trajen nadzor nad to ključno pomorsko potjo tudi po vojni.
Te izjave dodatno stopnjujejo nevarno igro preizkušanja moči glede Hormuške ožine, pomembne tranzitne točke za energetske tokove, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Kažejo, da je Iran pripravljen znova začeti napade na pristanišča v arabskih državah ob Zalivu – če bodo ZDA uresničile obljubo, da bodo od ponedeljka ob 10. uri po newyorškem času blokirale ves pomorski promet v iranska pristanišča in iz njih.
Takšna poteza bi povzročila tudi dodatne napetosti med ZDA in Kitajsko, ki kupuje skoraj vso iransko nafto. Zaprtje ožine od začetka vojne je pretreslo energetske trge in postalo osrednja točka več kot šest tednov trajajočega konflikta med ameriško-izraelskim zavezništvom in Iranom. Sedmega aprila je bilo dogovorjeno dvotedensko premirje.
Neposredni pogovori med ZDA in Iranom konec tedna so se končali brez dogovora, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo zvečer novinarjem dejal, da mu je vseeno, ali se bo Teheran vrnil za pogajalsko mizo ali ne.
Blokado je napovedal kot odgovor na neuspeh pri dosegi dogovora v Pakistanu in zagrozil z obnovitvijo ameriških vojaških napadov v primeru iranskega odpora. "Vsakega Iranca, ki bo streljal na nas ali na miroljubna plovila, bo RAZNESLO DO PEKLA!" je dejal.
Cene nafte so po Trumpovi napovedi močno poskočile, skupaj s cenami zemeljskega plina. Brent se je v ponedeljek podražil za največ 9,1 odstotka in se približal 104 dolarjem za sod, medtem ko so evropske terminske cene plina skočile za do 18 odstotkov.
Po vsem svetu zdaj potekajo obupani poskusi rafinerij in trgovcev, da bi si zagotovili takoj dobavljive pošiljke surove nafte, saj se fizična ponudba zaostruje. "Uživajte v trenutnih cenah na črpalkah. Ob tej tako imenovani 'blokadi' boste kmalu nostalgični za bencinom po štiri do pet dolarjev," je na omrežju X zapisal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf, pri čemer je namignil na že tako visoke cene goriva v ZDA.
Galibaf je vodil iransko delegacijo med pogovori v Islamabadu, ki so propadli zaradi razlik glede prihodnosti iranskega jedrskega programa. Washington je zastopal ameriški podpredsednik JD Vance.
Blokada iranskih ladij bi Teheranu odrezala pomembno finančno življenjsko žilo, saj je Iran kljub vojni ohranil izvoz nafte na predvojni ravni in ob tem zaradi višjih cen surove nafte zaslužil dodatne milijone dolarjev.
Trumpova blokada bi lahko imela velik vpliv tudi na Kitajsko, ki prevzema večino iranskega izvoza nafte in je ključna trgovinska partnerica Islamske republike. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je v ponedeljek novinarjem dejal, da ta poteza ogroža svetovno trgovino, in pozval obe strani, naj "ostaneta mirni in ravnata zadržano".
Libanonska fronta
Medtem ko so ZDA in Izrael ustavili bombardiranje Irana – Teheran pa je v zameno prenehal izstreljevati rakete na zalivske države – je Izrael nadaljeval invazijo na Libanon z namenom napasti Hezbolah, oboroženo skupino, ki jo podpira Teheran.
Izraelska vojska je v ponedeljek sporočila, da je obkolila Bint Džbejl, hribovsko mesto približno štiri kilometre od izraelske meje, in da bo začela napad. Hezbolah Bint Džbejl šteje za eno svojih glavnih utrdb in mu je nadel oznako "prestolnica odpora in osvoboditve".
Nadaljevanje izraelske ofenzive v Libanonu – za katero libanonsko ministrstvo za zdravje pravi, da je zahtevala več kot 1.700 življenj – je bilo eno od spornih vprašanj med usklajevanjem pogojev premirja med ZDA in Iranom. Pogovori med Izraelom in libanonsko vlado, ki že dolgo brez uspeha obljublja razorožitev Hezbolaha, naj bi se začeli ta teden.
Dogajanje okoli Hormuške ožine in v Libanonu grozi, da bo vojno podaljšalo in razširilo; ta je že povzročila več tisoč smrti in svetovni šok v oskrbi z energijo, obenem pa se krepijo strahovi pred inflacijsko krizo.
Dvotedenski dogovor o premirju naj bi potekel 22. aprila, če njegovega razpada ne bo povzročila že ameriška blokada. Iranska revolucionarna garda je po poročanju iranske državne televizije sporočila, da bo vsako vojaško plovilo, ki bi se skušalo približati ožini "pod kakršnim koli pretvezo", štelo za kršitev premirja.
Čeprav se nobena stran še ni zavezala k drugemu krogu diplomatskih pogovorov, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei dejal, da sta državi o več vprašanjih dosegli razumevanje, vendar ostajajo nesoglasja "glede dveh ali treh ključnih točk".
"Že od začetka je bilo jasno, da ni mogoče pričakovati dogovora na enem samem srečanju," je po pogovorih dejal na državni televiziji. "Diplomacija se nikoli ne konča" in Iran bo "v vseh okoliščinah še naprej uveljavljal nacionalne interese", je dodal.
Ameriški uradnik, ki je želel ostati neimenovan, je v nedeljo dejal, da je bilo ameriški delegaciji jasno, da iranska stran ne razume glavnega cilja Trumpove administracije, to pa je zagotoviti, da Islamska republika nikoli ne pridobi jedrskega orožja.
Čeprav so ZDA sposobne uveljaviti blokado, bi to po zapisu analitikov Bloomberg Economics, med njimi Jennifer Welch, pomenilo precejšnje stroške in tveganja. Ameriške vojne ladje bi bile bližje nevarnosti iranskih dronov in raket, kar bi lahko povzročilo nevaren krog zaostrovanja, če bi bila katera izmed njih zadeta. Hutijevci, ki so povezani z Iranom, bi si lahko prav tako prizadevali motiti tokove nafte in plina v Rdečem morju, so zapisali analitiki Bloomberg Economics.
"Tveganja in stroški dolgotrajne blokade – ter možnost pritiska drugih akterjev, kot je Kitajska – nakazujejo, da Trump blokade morda ne bo izpeljal ali pa je ne bo mogel dolgo vzdrževati," so zapisali in dodali, da bi Peking lahko celo uporabil svoj vpliv nad ZDA prek kritičnih rudnin, da bi poskušal pritisniti na Trumpa.
.webp){kind=icon}
