ZDA in Iran po maratonskih pogajanjih brez mirovnega dogovora

ZDA in Iran po maratonskih pogajanjih v Pakistanu niso dosegli dogovora, kar vzbuja dvome, ali lahko najdeta trajno rešitev za šesttedensko vojno, ki je zahtevala tisoče življenj in zmotila oskrbo z energijo po vsem svetu.

Podpredsednik ZDA JD Vance je dejal, da se bodo pogajalci vrnili v ZDA brez dogovora, potem ko Iran ni dal zaveze, da ne bo skušal razviti jedrskega orožja. Iranski mediji so sporočili, da so ZDA postavile "pretirane" zahteve, čeprav je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva nakazal možnost nadaljnjih pogovorov.

"Zelo jasno smo povedali, kje so naše rdeče črte, pri katerih stvareh smo jim pripravljeni popustiti in pri katerih ne," je Vance v nedeljo zgodaj zjutraj v Islamabadu povedal novinarjem. "To smo izrazili kar se da jasno, oni pa so se odločili, da naših pogojev ne sprejmejo."

Ni bilo takoj jasno, kaj razpad pogovorov pomeni za krhko dvotedensko premirje, doseženo prejšnji teden. Ameriški predsednik Donald Trump pogovorov po njihovem koncu še ni komentiral, je pa na družbenih omrežjih objavil zgodbo o pomorski blokadi.

Neuspeh pri dosegi dogovora po maratonskih pogajanjih bo verjetno pretresel trge nafte in plina v ponedeljek, čeprav so se čez konec tedna pojavili znaki povečanega prometa skozi ožino. Konflikt je pretresel svetovno gospodarstvo in porušil globalno oskrbo z energijo.

"Upanje je prejšnji teden previdno naraščalo, vendar nas to lahko vrne na ravni, na katerih smo trgovali pred objavo premirja," je dejal Nick Twidale, glavni tržni analitik pri AT Global Markets v Sydneyju. "Pričakoval bi, da se bo nafta odprla višje skupaj z dolarjem."

Upanje na dogovor še obstaja

Pakistan, ki je gostil srečanja, je sporočil, da so bila pogajanja "konstruktivna", ter obe strani pozval k ohranitvi premirja in napovedal, da bo v prihodnjih dneh še naprej posredoval med ZDA in Iranom. Zev Elkin, izraelski minister v varnostnem kabinetu, je v nedeljo dejal, da dvotedensko premirje še ni poteklo in da "je mogoče, da bodo sledili poskusi za nadaljevanje pogovorov".

Esmail Baghaei, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, je povedal, da je bilo glede nekaterih vprašanj doseženo razumevanje, vendar nesoglasja ostajajo "pri dveh ali treh ključnih točkah".

"Naravno je, da od začetka ni bilo mogoče pričakovati, da bo dogovor dosežen na enem samem srečanju," je Baghaei dejal na iranski državni televiziji po pogovorih. "Diplomacija se nikoli ne konča" in Iran bo "v vseh okoliščinah še naprej zasledoval svoje nacionalne interese", je dodal.

Virtualno zaprtje Hormuške ožine s strani Irana - ključne pomorske poti za približno petino svetovnih tokov nafte - in nadaljevanje spopadov med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu sta bila dve osrednji točki sporov v pogajanjih.

 

ZDA so po poročanju poluradne iranske tiskovne agencije Tasnim zahtevale koncesije, ki jih v vojni niso uspele doseči, med drugim glede Hormuške ožine in odstranitve jedrskega materiala.

Vance je v Islamabad prispel v soboto, skupaj z Jaredom Kushnerjem in Stevom Witkoffom, kjer so se pogajali z 71-člansko iransko delegacijo, ki jo je vodil predsednik parlamenta Mohammad-Bagher Ghalibaf.

"Potrebujemo jasno zavezo, da ne bodo razvijali jedrskega orožja in da ne bodo razvijali sredstev, ki bi jim omogočila hitro pridobitev jedrskega orožja," je dejal Vance. "To je osrednji cilj predsednika Združenih držav in to smo skušali doseči s temi pogajanji."

ZDA želijo dogovor za izstop iz vojne

Michael Kugelman, višji sodelavec za Južno Azijo pri Atlantic Councilu, je dejal, da visoka raven pogovorov kaže na zavezanost ZDA diplomaciji.

"ZDA iz notranjepolitičnih razlogov želijo dogovor, ki bi jim omogočil izstop iz vojne," je zapisal na omrežju X. "Kljub Vanceovim izjavam to verjetno še ni konec. Možni so novi pogovori," čeprav ni jasno, ali bi potekali v Pakistanu ali drugje.

Neposredni pogovori med stranema so se v soboto v Islamabadu začeli ob 17.30. Po prvi uri se jim je pridružila skupina tehničnih strokovnjakov, razprave pa so se osredotočile na Hormuško ožino, morebitno podaljšanje premirja in postopno odpravo sankcij, navajata ameriški in pakistanski uradnik, seznanjena z zadevo.

Trump, ki je dejal, da je omejevanje iranskih jedrskih ambicij eden od razlogov za vojno, je v soboto zvečer zmanjšal pomen pogovorov. Ob odhodu iz Bele hiše na borilni dogodek UFC v Miamiju je izjavil: "Ali dosežemo dogovor ali ne, mi je vseeno. Razlog je, da smo zmagali."

Ghalibaf je bil do pogajanj zadržan že pred njihovim začetkom in je ob prihodu v Islamabad dejal, da "imamo dobro voljo, nimamo pa zaupanja". Iran je vztrajal tudi, da mora biti premirje v Libanonu predpogoj za pogovore. Izrael, ki ni bil udeležen v pogajanjih v Islamabadu, je nadaljeval napade na mesta na jugu Libanona.

Trump je izmenično grozil z izbrisom "celotne civilizacije" in trdil, da bi dogovor med ZDA in Iranom lahko pomenil "zlato dobo Bližnjega vzhoda". Iran navaja, da je bilo v ameriško-izraelskih zračnih napadih ubitih več kot 3.000 ljudi.

Ob sodelovanju Faseeha Mangija, Bilala Hussaina, Dana Williamsa, Rieke Rahadiane, Yija Weija Wonga, Aradhane Aravindan, Bena Bartensteina, Ruth Carson in Iris Ouyang