Bo Trump končal vojno, preden bo ta njegov mandat?

Ameriški minister za vojno je bil na včerajšnji novinarski konferenci zelo previden pri uporabi besede, ki je del njegovega naziva – vojna. Pete Hegseth se je zelo trudil poudariti, da začasno premirje med ZDA in Iranom še vedno traja. Ob tem je priznal, da so ameriške vojne ladje v Hormuški ožini v zadnjih dneh resda preprečile več kot deset iranskih napadov, vendar je pri tem šlo izključno za obrambne dejavnosti.

Ameriški minister je ob tem izrecno zavrnil špekulacije, da bi bile ZDA pripravljene na kakršnokoli nadaljnje zaostrovanje sovražnosti, in poudaril, da tudi v prihodnje ne bodo vstopile ne v iranski zračni prostor ne v teritorialne vode, kaj šele na ozemlje. Ameriško spremljanje trgovinskega ladjevja v Hormuški ožini je začasno in obrambne narave, je poudaril.

Nakar je na kasnejši novinarski konferenci zunanji minister Marco Rubio operacijo Epski bes razglasil celo za končano. "Operacija Epski bes je zaključena, izpolnili smo njene cilje. Želimo si iti po poti miru, predsednik si želi izpogajati dogovor z Iranom," je sporočil Rubio. 

Zadržane besede članov kabineta so v ostrem nasprotju z razborito retoriko o popolnem uničenju in zračni prevladi ter namigih o morebitnem kopenskem posredovanju v Iranu, o čemer so skupaj s predsednikom Donaldom Trumpom odkrito govorili vse do 1. maja. Predvsem pa imajo jasen namen, saj so po tem datumu vse nadaljnje sovražnosti oziroma vojna z Iranom v nasprotju z ameriško zakonodajo. To pa administracijo in njenega predsednika po mnenju kritikov iz vrst demokratov postavlja pred realno možnost ustavne obtožbe oziroma impeachmenta.

Lekcija iz Vietnama

Nadaljevanje sovražnosti namreč po ameriški ustavi pomeni kršitev zveznega zakona o vojnih pooblastilih "War Powers Resolution", kar bi lahko bilo podlaga za sprožitev postopka, kjer bi predsedniku očitali, da je s prisvojitvijo vojnih pooblastil neposredno kršil svojo prisego o varovanju ustave. Po ocenah pravnih strokovnjakov bi se lahko pravne posledice prelile tudi na civilna sodišča, denimo prek tožb, ki bi jih vložili člani kongresa ali celo vojaki in njihove družine. Ti bi lahko trdili, da so ukazi za nadaljevanje spopadov po izteku 60-dnevnega roka nezakoniti.

Zakaj ravno 60-dnevni rok? Osrednji pravni mehanizem, ki ureja to vprašanje, je zakon iz leta 1973, ki je bil sprejet po grenkih izkušnjah vietnamske vojne z namenom omejiti moč predsednika pri vpletanju države v dolgotrajne konflikte brez privolitve kongresa. Po tem zakonu ima predsednik kot vrhovni poveljnik oboroženih sil pooblastilo, da napoti čete v situacije, kjer so sovražnosti neizogibne, vendar mora o tem v 48 urah obvestiti kongres. Ključni člen pa določa, da se morajo sile umakniti v 60 dneh, razen če kongres uradno napove vojno, izda specifično pooblastilo za uporabo vojaške sile ali za 30 dni podaljša rok za umik sil.

 

 

Zato je Trump že v petek ob izteku 60-dnevnega roka zakonodajalcem na Kapitolu poslal pismo, v katerem je zatrdil, da od začetka premirja ni bilo izmenjave ognja z Iranom. "Sovražnosti, ki so se začele 28. februarja 2026, so se končale," je zatrdil predsednik. Pravne omejitve zapletajo že tako neugoden razplet iranske vojne in njenih gospodarskih posledic, saj Trumpu ožijo manevrski prostor v pogajanjih z Iranom in mu tako preprečujejo, da bi vojno sklenil v skladu z zahtevami ZDA.

Iran: Še začeli nismo

Kljub temu da je Trump minuli vikend zavrnil spremenjeni iranski mirovni predlog kot nezadovoljiv, saj se novo iransko vodstvo ni pripravljeno zavezati k opustitvi jedrskega programa, je veliko vprašanje, kakšen pogajalski vzvod sploh še ima predsednik ZDA, če zaradi pravnih omejitev ne more uporabiti silne koncentracije vojaštva v bližnjevzhodni regiji. Na širšem območju Perzijskega zaliva je trenutno nameščenih kar 50 tisoč ameriških vojakov, kar je največje število v zadnjih desetletjih.

Tega se zelo dobro zaveda tudi novo iransko vodstvo, saj je predsednik parlamenta in nekdanji general Islamske revolucionarne garde IRGC Mohamed Bager Galibaf na svojem profilu na omrežju X zapisal, da se Iran zelo dobro zaveda, kako nevzdržen je status quo za ZDA ter da niso še niti začeli.  

Odprtje ožine, v kateri je po navedbah Bloomberga trenutno ujetih več kot 1.550 komercialnih plovil, ki prevažajo približno 22 tisoč mornarjev, na tisoče ton goriva in drugega, za delovanje svetovnega gospodarstva ključnega blaga, je zato v okviru v ponedeljek začete operacije Projekt Svoboda povsem nejasno.

Napadi Teherana na plovila v Perzijskem zalivu in na pristanišče Fujairah v Združenih arabskih emiratih zato niso pomenili kršitve premirja, je včeraj novinarjem v Pentagonu zatrdil general Dan Caine, načelnik štaba oboroženih sil.

Zadržane so tudi ocene opazovalcev ameriške notranje politike, kot je Terry Haines iz agencije Pangaea Policy "Operacije ne tolmačite kot začetka konca vojne. Ne dovolite si, da bi videli, kar si želite. To ni to," je opozoril vlagatelje in odločevalce na finančnih trgih. "To ni napoved, da je ožina odprta ali da bo kmalu popolnoma odprta. To ni še en korak na dokončni poti h koncu konflikta. Naš osnovni scenarij je vsaj 60-odstotna možnost, da se bodo ZDA poleg gospodarske blokade znova vojaško vključile," je zapisal v komentarju.

Trump sicer vztraja pri stališču, da je zakon o vojnih pooblastilih neustaven. "Kot veste, so številni predsedniki ta zakon prekršili," je dejal, "skoraj vsak predsednik ga je ocenil za popolnoma neustavnega."

Medtem pa pravni strokovnjaki opozarjajo, da ustrezne sodne prakse ni, kajti sodišča v podobni zadevi še nikoli doslej niso odločala. Čeprav se aktualno premirje ne spoštuje na nobeni strani, predsednik vztraja, da to pomeni ustrezno podlago za avtomatsko podaljšanje roka.

Toda demokrati v kongresu temu nasprotujejo in so doslej že večkrat poskušali uveljaviti zakonodajne omejitve, ki bi Trumpa prisilile, da konča vojno ali pa se obrne na kongres za odobritev njenega nadaljevanja. Pri tem se sklicujejo na besedilo zakona, češ da v njem ni ničesar, kar bi dovoljevalo izjemo premirja.

 

 

Obotavljivi kongresniki

"Po 60 dneh konflikta predsednik Trump še vedno nima strategije ali izhoda iz te slabo načrtovane vojne," je dejala senatorka Jeanne Shaheen iz New Hampshira, vodilna demokratska članica senatnega odbora za zunanje odnose.

Vendar je bila vsakokratna demokratska pobuda za končanje vojne, ki se sicer že kaže v dvigu življenjskih stroškov povprečnih Američanov, neuspešna zaradi zadržanosti republikancev, ki obvladujejo oba domova ameriškega kongresa. Vročica debate se stopnjuje tudi zaradi finančnih posledic, saj kongres nadzoruje tudi javne finance, pri čemer je Hegseth prejšnji teden potrdil, da je vojna ameriški proračun doslej obremenila s 25 milijardami dolarjev.

Čeprav je vojna zaradi naraščajočih cen energentov in krepitve inflacije oklestila že tako nizko javnomnenjsko podporo tako predsednika kot tudi republikancev pred ključnimi novembrskimi volitvami, republikanski zakonodajalci nikakor ne želijo začeti odkritega spora s predsednikom. S tem bi v že tako občutljivem predvolilnem obdobju pokazali na notranja trenja v stranki, čeprav zaradi negativnih posledic vojne nervoza že narašča. Njihova strategija je bila doslej zavlačevanje vojne, s čimer Trumpu omogočajo, da ta z ekonomskim pritiskom blokade ožine iranske pogajalce spravi za mizo in prisili k sprejetju ameriških mirovnih pogojev.

Kot kažejo odzivi vodilnih republikancev, bodo tej strategiji zvesti tudi v prihodnje. Tako je senator John Thune, ki je še sredi aprila govoril, da Bela hiša potrebuje načrt za umiritev vojne, dejal, da trenutno ne pričakuje glasovanja o predsednikovih vojnih pooblastilih. "Res ne vidim, da bi do tega prišlo zdaj," je bil skeptičen. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, prav tako republikanec, pa je za mrežo NBC povedal, da se v občutljivem času pogajanj ZDA z Iranom "zelo nerad postavlja pred stališča administracije", ob tem pa tudi sam zatrdil, da ZDA trenutno niso več v vojni z Iranom.