Računi za elektriko so bili eden najbolj prepoznavnih simbolov evropske energetske krize leta 2022. Francoske pekarne, britanski pubi in nemške trgovine so družbena omrežja preplavili s fotografijami vrtoglavo visokih položnic. Energetski pretresi leta 2026 pa so drugačni. Kljub naftnemu šoku, ki ga je povzročila vojna z Iranom, evropski trgi elektrike ostajajo mirni.
Posebej izstopa Francija, ki je bila leta 2022 v samem središču električnega pretresa. Referenčna enoletna terminska pogodba za dobavo elektrike se tam trenutno giblje okoli 50 evrov oziroma 58,60 dolarja za megavatno uro, kar je približno toliko kot pred vojno in zgolj majhen delež rekordnih 1.130 evrov za MWh iz avgusta 2022.
Podobno velja za Nemčijo, Združeno kraljestvo, Italijo in Španijo. Tudi tam so veleprodajne cene elektrike še vedno precej pod rekordnimi ravnmi izpred štirih let in blizu povprečjem iz leta 2025. Če bodo ostale na sedanjih ravneh, se računi gospodinjstev za elektriko kratkoročno skoraj ne bi smeli zvišati. Podjetjem, katerih stroški so tesneje povezani z veleprodajnimi cenami, pa bi se elektrika lahko celo pocenila.
Prav odvisnost od elektrike, zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih, je energetski šok leta 2022 naredila tako uničujoč in inflacijsko nevaren. Številna podjetja so bila prisiljena zvišati svoje cene, samo da so lahko preživela. Pri manjših podjetjih so se mesečni računi za elektriko, ki so prej znašali nekaj sto evrov, nenadoma povzpeli na več tisoč evrov, kar je marsikatero potisnilo na rob stečaja.
Razlika med pravo energetsko krizo leta 2022, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino in njen vpliv na plinske trge, ter današnjim šokom, ki ga poganjajo predvsem cene nafte, ne dobiva pozornosti, ki bi si jo zaslužila. Energetski trg se je v zadnjega pol stoletja močno spremenil, a ga številni še vedno presojajo skozi izključno naftno prizmo, ki pripada nekemu drugemu času. Danes je za številna podjetja, zlasti v evropsko ključnem storitvenem sektorju, elektrika pomembnejša od črnega zlata.
Kaj je v ozadju te spremembe? Za začetek, boljše stanje evropskih jedrskih in hidroelektrarn, ob tem pa še vzpon sončne energije in boljša oskrba z zemeljskim plinom. Pomembne so tudi izkušnje iz obdobja po letu 2022 pri upravljanju vključevanja obnovljivih virov v sistem, ki so se prelile v milijardne naložbe v posodobitev elektroenergetskih omrežij.
Že pri jedrski energiji so razmere danes skoraj neprimerljive. V letih 2021 in 2022 je bila francoska jedrska industrija v krizi, saj je bilo zaradi popravil in pregledov zaprtih več deset reaktorjev, potem ko so v nekaterih zvarih odkrili razpoke. Na najnižji točki so francoske jedrske elektrarne obratovale z manj kot 21 gigavati razpoložljivih zmogljivosti, kar je bila najnižja raven v treh desetletjih in le del običajnih 45 do 55 gigavatov, ki so na voljo danes. To pa ni bila težava samo za vlado v Parizu. Francoski reaktorji imajo namreč nadpovprečno pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju pasovne električne energije Nemčiji.
Če si je opomogla jedrska energija, si je tudi hidroenergija. Čeprav je pogosto spregledana, je hidroenergija četrti največji vir električne energije v Evropski uniji, za plinom, jedrsko energijo in vetrom, saj proizvede skoraj 14 odstotkov elektrike v EU. Leta 2022 je Evropo prizadela suša, ki jo je raziskovalna organizacija za zeleno energijo, Ember, opisal kot dogodek, kakršen se zgodi enkrat na 500 let. Proizvodnja v hidroelektrarnah, ki izkoriščajo naravni tok rek, je takrat padla na najnižjo raven v več kot dveh desetletjih. Od takrat so obilne padavine v južni Evropi in običajne količine padavin drugod izboljšale proizvodnjo. Vodni primanjkljaj imajo zdaj le še nordijske države.
Tretji dejavnik je sončna energija, področje, v katero Evropa veliko vlaga, ob tem pa končno tudi baterije. Proizvodnja sončne energije na več evropskih trgih dosega nove rekorde, zato se kratkoročne cene elektrike ob številnih koncih tedna spuščajo pod ničlo. V sončni Španiji je povprečna kratkoročna cena elektrike, znana kot cena za dan vnaprej, 28. marca zdrsnila na le 18 centov, najnižjo raven v več kot desetletju. V Nemčiji so cene v zadnjih dneh padle v negativno območje. Leta 2022 so presegale 200 evrov za megavatno uro.
Francoska jedrska možnost. Foto: Thierry Monasse/Getty Images Europe
Iranski konflikt in zaprtje Hormuške ožine sta se seveda odrazila tudi v evropski oskrbi z zemeljskim plinom. A plina danes še zdaleč ne primanjkuje tako kot v letih 2021 in 2022. Izpad katarskih dobav je sicer občuten, vendar ga blaži precej manjši kitajski uvoz plina. Referenčne cene plina v Evropi so se za zdaj ustalile pri približno 45 evrih za megavatno uro, kar je manj od skoraj 75 evrov na vrhuncu vojne in bistveno pod zgodovinskim rekordom 345 evrov iz julija 2022.
Ker so cene daleč od skrajnih ravni izpred štirih let, plinske elektrarne danes cen elektrike ne potiskajo navzgor tako kot takrat.
Nazadnje se Evropi obrestujejo tudi naložbe v elektroenergetska omrežja. Pred štirimi leti se je Evropa spopadala z ozkimi grli v elektroenergetskem omrežju, pomanjkanjem baterijskih hranilnikov in na splošno zastarelo infrastrukturo. Posledica so bili občasni pritiski, ki so veleprodajne cene, včasih tudi le za nekaj ur, pognali na skrb vzbujajoče ravni. Britanski operater omrežja je moral v Londonu v nekem trenutku celo sprožiti izredne ukrepe in za elektriko plačati 5000 odstotkov več od običajnih cen, da bi preprečil izpade. Tokrat infrastruktura zaradi milijardnih novih naložb deluje precej bolje.
Če vse to povežemo, Evropa tudi eno najhujših energetskih motenj doslej prestaja ob cenah elektrike, ki ne kažejo znakov panike. Nemške referenčne cene elektrike, merjene z enoletno terminsko pogodbo, so le štiri odstotke nad povprečjem iz leta 2025. V primerjavi z letom 2022 so nižje za več kot 90 odstotkov. To je pomemben razlog, da se sedanja energetska kriza Evropejcem, vsaj za zdaj, ne zdi prav zelo podobna krizi. Naftni šok torej je, kar kažejo tudi cene letalskega goriva. A vseobsegajočega energetskega šoka za zdaj ni videti.
.webp){kind=icon}
