Donald Trump se sooča z vse večjim mednarodnim pritiskom, potem ko je obljubil, da bo nadaljeval vojno proti Iranu, kar je povzročilo dodatne pretrese na energetskih trgih, medtem ko se Teheran premika k zaostritvi nadzora nad Hormuško ožino.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so Trumpove zahteve po pomoči pri ponovnem odprtju te ključne pomorske poti z vojaškimi sredstvi "nerealistične", in pozval k posvetovanju z Iranom, da bi našli rešitev. Združeni arabski emirati pri Združenih narodih pozivajo k odobritvi vrste ukrepov, vključno z uporabo sile, da bi nafta in plin znova stekla skozi ožino, saj naraščajo strahovi pred svetovno krizo oskrbe.
Iran pripravlja protokol z Omanom za nadzor prometa skozi ožino, ki jo je od začetka vojne zaprl, poroča državna agencija IRNA. To bi od ladjarjev zahtevalo plačevanje pristojbin Islamski republiki, je v intervjuju za Sputnik dejal namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi. Prehod je uradno v mednarodnih vodah in vsak poskus Irana, da bi uveljavil nadzor nad prometom, bi naletel na nasprotovanje zahodnih sil in arabskih držav v Perzijskem zalivu.
V govoru v udarnem večernem terminu v sredo je Trump dejal, da bo ameriško-izraelsko zavezništvo v naslednjih "dveh do treh tednih" izvedlo nadaljnje operacije proti Iranu, pri čemer je ponovil grožnjo, da bo "udarilo prav vsako njihovo elektrarno", če Teheran ne bo pristal na ameriške zahteve za končanje spopadov.
Islamska republika je nadaljevala napade po vsem Perzijskem zalivu in pokazala zelo malo pripravljenosti za začetek pogovorov, kaj šele za priznanje poraza. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Iran prek posrednikov, med njimi Pakistana, prejel ameriška sporočila, vendar da so bile ameriške zahteve "maksimalistične in nelogične".
Cena nafte brent je poskočila in se trgovala približno šest odstotkov višje pri 107 dolarjih za sod, saj so Trumpove izjave uničile upe na hiter konec vojne. Terminske cene dizla v Evropi so prej narasle na več kot 200 dolarjev za sod, kar je najvišja raven po letu 2022, saj trajajoča vojna in blokada Hormuške ožine povzročata pomanjkanje goriva.
Zalivske države so poročale o iranskih raketnih in dronskih napadih ponoči in v četrtek. Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je opozorilo, da bi iraške milice v naslednjih dveh dneh lahko izvedle napade na osrednje dele mesta, tudi proti ameriškim državljanom.
Izrael je v sredo zvečer doživel enega največjih iranskih raketnih obstreljevanj od izbruha konflikta konec februarja. ZDA in Izrael sta vojno začela z napadom na Iran, pri čemer sta trdila, da predstavlja jedrsko grožnjo in da je nujno uničiti državno zalogo raket.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k svobodi plovbe ter zaščiti civilistov in civilne infrastrukture, vključno z jedrskimi objekti, saj je regija "na robu širše vojne". Dodal je, da pošilja posebnega odposlanca, da bi skušal doseči mir, ob tem pa pozval ZDA in Izrael, naj končata konflikt, Iran pa, naj preneha napadati sosede.
Trumpov govor je prišel v času, ko skuša Američane prepričati o upravičenosti vojne in o tem, da bodo visoke cene bencina, ki so se prvič po letu 2022 povzpele nad štiri dolarje za galono, hitro padle, ko se bodo boji ustavili.
Pred Trumpovim nagovorom je iranski predsednik Masud Pezeškian naredil neobičajen korak in Američanom napisal pismo, objavljeno na omrežju X. Trdil je, da njegova država do ZDA ne goji sovraštva, ter opozoril, da je "nadaljevanje poti konfrontacije dražje in bolj jalovo kot kadarkoli prej".
Hormuška ožina, skozi katero običajno potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, je od začetka sovražnosti večinoma zaprta, kar za Trumpa in svet predstavlja pomembno gospodarsko bolečo točko. Nafta brent, svetovno merilo cen nafte, je od začetka vojne zrasla za približno 60 odstotkov.
Trump sicer vztraja, da se bo energetski šok omilil, vendar ni predstavil načrta, kako bi ZDA Iran prepričale, da znova dovoli promet skozi ožino. Zaveznike, ki so odvisni od dobav nafte z Bližnjega vzhoda, je pozval, naj "poskrbijo za ta prehod". "Zgrabiti ga morajo in ga varovati," je dejal.
V četrtek Združeno kraljestvo vodi virtualno srečanje zunanjih ministrov približno 35 držav, med njimi ZAE, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. Razpravljali bodo o načrtu za obnovitev plovbe v ožini. ZDA se srečanja po pričakovanjih ne bodo udeležile. Države, ki jih je sklicala Velika Britanija, bodo obravnavale tri smeri ukrepanja: diplomatsko, gospodarsko in vojaško, so povedali ljudje, seznanjeni z načrti.
Za zdaj bo poudarek na diplomaciji in usklajevanju prizadevanj držav, ki imajo kanale do Teherana, so povedali ti viri. Če to ne bo uspešno, bo koalicija razmislila o gospodarskih ukrepih, usmerjenih proti iranski naftni in ladijski industriji, so dodali.
Veleposlanik ZAE pri ZN je Varnostni svet pozval k "takojšnjemu ukrepanju", da bi "zagotovili varno in zanesljivo plovbo ter plovne pravice in svoboščine v Hormuški ožini in njeni okolici".
Resolucija ne bi vzpostavila nove misije ZN. Toda odobritev ZN bi lahko državam Perzijskega zaliva ponudila določeno mero diplomatske podpore, če bi se odločile vključiti v vojaške operacije ali pomorsko delovno skupino za pomoč pri osvoboditvi ožine izpod iranskega nadzora.
Dolgotrajen konflikt za Trumpa in republikansko stranko pomeni politična tveganja pred novembrskimi vmesnimi volitvami, ki bodo odločale o nadzoru nad kongresom. Javnomnenjske ankete kažejo, da precejšnje število Američanov konflikt že zdaj zavrača.
V konfliktu je bilo doslej ubitih več kot 5.000 ljudi, skoraj tri četrtine v Iranu, kažejo podatki vladnih organizacij in organizacije HRANA. Nekaj več kot 1.300 ljudi je bilo ubitih v Libanonu, kjer Izrael vodi vzporedno vojno s Hezbolahom, zaveznikom Irana.
— Ob pomoči Toma Halla, Anie Nussbaum, Magdalene Del Valle in Omarja Tama.
.webp){kind=icon}
