Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je vojna v Iranu "zelo blizu" konca, hkrati pa napovedal, da ZDA načrtujejo nove napade na državo v naslednjih dveh do treh tednih.
Trump je v redkem večernem nagovoru v sredo vojno označil za uspešno ter dejal, da je operacija skoraj dosegla svoje vojaške cilje, vključno z uničenjem iranskih balističnih raket in dronov, letalstva, mornarice ter industrijske baze. Po njegovih besedah naj bi ti ukrepi preprečili, da bi Teheranovi zavezniki destabilizirali regijo, ter ustavili pot države do jedrskega orožja.
"Nocoj z veseljem sporočam, da so ti ključni strateški cilji tik pred dosego," je v približno 20-minutnem govoru iz Bele hiše dejal Trump. "Dokončali bomo delo – in to zelo hitro, zelo blizu smo."
Nagovor je prišel v času, ko predsednik išče izhod iz konflikta, ki je ušel izpod nadzora.
Namesto da bi pomiril trge z zagotovili o hitrem koncu vojne, so nekatere njegove izjave vznemirile vlagatelje. Donosi ameriških državnih obveznic so narasli, dolar se je okrepil, njegove izjave so povzročile rast cen nafte. Terminske pogodbe na ameriške delnice so padle.
Predsednik je dejal, da bi se vojaške operacije lahko kmalu zaostrile: "V naslednjih dveh do treh tednih jih bomo vrnili v kameno dobo, kamor sodijo."
Namignil je, da se diplomacija nadaljuje: "Medtem pogovori še potekajo." Vendar pa je zagrozil, da bodo ZDA, če ne bo dogovora, "zelo močno in verjetno hkrati napadle vse njihove elektrarne."
Bloomberg
Pred Trumpovim govorom je iranski predsednik Masoud Pezeshkian naredil nenavadno potezo in objavil pismo, naslovljeno na Američane, v katerem je trdil, da Iran nima sovražnih namenov do ZDA. Opozoril je, da je "nadaljevanje poti soočanja dražje in bolj nesmiselno kot kadarkoli prej" ter poudaril, da napadi na infrastrukturo – vključno z energetskimi in industrijskimi objekti – neposredno prizadenejo iransko prebivalstvo.
Rodrigo Catril, valutni strateg pri banki National Australia Bank, je dejal, da Trumpova strategija zaostrovanja z namenom umiritve razmer "ni brez tveganj".
"Trg se očitno osredotoča na dejstvo, da vojne še ni konec, ZDA pa želijo stopnjevati pritisk v upanju, da bodo Iran prisilile v dogovor," je dejal Catril.
Hormuška ožina, ključna pomorska pot za približno petino svetovne trgovine z nafto, je od začetka spopadov večinoma zaprta, kar predstavlja veliko gospodarsko težavo. Njeno stanje vznemirja trgovce – cena nafte brent je od začetka vojne poskočila za približno 60 odstotkov, cena bencina v ZDA pa je presegla štiri dolarje za galono.
Trump vztraja, da se bodo energetski šoki umirili po koncu vojne, vendar v govoru ni predstavil načrta, kako bi ZDA prepričale Iran k ponovnemu odprtju plovne poti. Zaveznike, ki so odvisni od nafte z Bližnjega vzhoda, je pozval, naj "poskrbijo za ta prehod".
"Morajo ga prevzeti in varovati," je dejal.
Politična tveganja
Trumpova odločitev za nagovor naroda kaže na vse večji pritisk, s katerim se sooča, da ameriški javnosti jasno predstavi vojne cilje.
V nekaterih pogledih je govor zvenel kot tisti, ki ga predsednik običajno poda na začetku konflikta, ne pa več kot mesec dni po njegovem začetku. Poudaril je, da želi "pojasniti, zakaj je operacija Epic Fury nujna za varnost Amerike in zaščito svobodnega sveta".
Dolgotrajen konflikt predstavlja politično tveganje za Trumpa in njegovo republikansko stranko pred novembrskimi volitvami, ki bodo odločale o nadzoru nad kongresom. Ankete kažejo, da velik del Američanov že zdaj nasprotuje vojni z Iranom, kar dodatno otežuje položaj republikancev, ki se že soočajo s slabim javnim mnenjem glede Trumpove gospodarske politike. Vojna lahko še poveča skrbi glede visokih življenjskih stroškov.
Trump je v sredo Američane pozval k potrpežljivosti in jih prosil, naj "postavijo ta konflikt v širši kontekst", saj so ameriške vpletenosti v svetovni vojni, korejsko, vietnamsko in iraško trajale več let, medtem ko konflikt z Iranom traja šele 32 dni.
Predsednik je izrazil tudi žalovanje za 13 ameriškimi vojaki, ki so bili ubiti v konfliktu, vendar dodal, da je njihova smrt le še okrepila njegovo odločenost, da nadaljuje boj do dosege ciljev.
Trump in njegovi svetovalci so od začetka vojne pošiljali mešana sporočila. Sprva je trdil, da se bo vojna hitro končala, nato pa izrekal nove grožnje Iranu. Prav tako je dejal, da je odprt za dogovor z islamsko republiko, kasneje pa, da dogovor sploh ni potreben za končanje vojne.
Podobno neenotna so bila njegova sporočila glede zaveznikov – po eni strani je trdil, da ZDA njihove pomoči ne potrebujejo, po drugi pa jih kritiziral, ker se niso vključili.
Na začetku konflikta je Trump omenjal spremembo režima in vpliv na izbiro novega vodstva Irana, kasneje pa trdil, da se je sprememba režima že zgodila zaradi napadov, v katerih so bili ubiti visoki vojaški in politični predstavniki.
Politična usmeritev in ideologija iranskega režima ostajata nespremenjeni.
__
S pomočjo Ruth Carson, Y-Sing Liau in Laura Davison - Bloomberg
.webp){kind=icon}
