Napad na iransko naftno vozlišče povečuje strah

Obsežen ameriški napad na otok, prek katerega Iran izvozi večino svoje nafte, povečuje strah pred širšimi motnjami v dobavi v regiji ter dodatno obremenjuje trge nafte in plina, ki so že pretreseni po dveh tednih vojne na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA bombardirale vojaške cilje na otoku Kharg v Perzijskem zalivu, pri čemer pa naj bi prizanesle naftni infrastrukturi. Iranske voditelje je opozoril, da bo to odločitev takoj ponovno pretehtal, če bodo ovirali ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino.

Iran je v odzivu sporočil, da bi vsak napad na naftno in energetsko infrastrukturo privedel do napadov na energetske objekte v regiji, povezane z ZDA.

Napetosti okoli ključnega naftnega vozlišča

Čeprav nobena stran ni poročala o dokazih o poškodbah energetske infrastrukture, napadi povečujejo tveganja za trg nafte v konfliktu, ki je že prizadel proizvodnjo in skoraj povsem zaprl Hormuško ožino, zaradi česar so se cene nafte zvišale za več kot 40 odstotkov. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je ta teden sporočila, da je vojna že povzročila največjo motnjo v dobavi v zgodovini naftnega trga.

Iran je močno odvisen od otoka Kharg, kjer se pretovori približno devet od desetih sodov iranskega izvoza surove nafte, pri čemer velika večina konča na Kitajskem.

"Trump poskuša stopnjevati pritisk, da bi nato dosegel umiritev konflikta," je dejala Rachel Ziemba, višja sodelavka v raziskovalnem centru Center for a New American Security. "Največje tveganje za naftne trge in za vojno je, ali bo Iran odgovoril s povračilnimi ukrepi."

Kolikšna je dejanska grožnja dobavi

Če ne bo novih napadov, bi lahko bil vpliv na dobavo nafte omejen, če bodo nakladalni pomoli, skladiščni rezervoarji in cevovodi na otoku ostali nepoškodovani, so po napadu zapisali analitiki banke JPMorgan Chase, med njimi Natasha Kaneva. V tem primeru bi iranska izvozna zmogljivost ostala približno med 1,5 in 1,7 milijona sodov na dan.

Kljub temu napad povečuje tveganje v konfliktu, ki je doslej večinoma prizanesel ključni energetski infrastrukturi v regiji. Izvozno pristanišče Ras Tanura in predelovalni kompleks Abqaiq v Savdski Arabiji ter naftno vozlišče Fujairah v Združenih arabskih emiratih analitiki označujejo kot "kritične in zelo ranljive energetske točke".

Če bi bil otok Kharg izključen iz delovanja, bi to hitro povzročilo zmanjšanje proizvodnje na izvoru in ogrozilo kar polovico iranske proizvodnje nafte, je JPMorgan zapisal v analizi z 8. marca. Iran, za katerega se je prej pričakovalo, da bo med zadnjimi proizvajalci v Perzijskem zalivu, ki bi morali zapreti proizvodnjo, bi lahko po oceni banke ta korak naredil še pred Kuvajtom in Združenimi arabskimi emirati.

Ladje vse bolj previdne

"Sumim, da bodo ladje za prevoz nafte zelo zadržane pri nakladanju tovora, dokler je otok pod tako neposredno grožnjo vojaškega napada ZDA," je dejal Bob McNally, predsednik svetovalnega podjetja Rapidan Energy Group iz Washingtona.

Po njegovih besedah je to še posebej verjetno, če Iran še naprej moti promet skozi Hormuško ožino. Promet skozi to ključno pomorsko pot je že dva tedna skoraj povsem obstal, saj po podatkih o sledenju ladjam, ki jih zbira Bloomberg, v petek ni bilo potrjenih prehodov ladij v nobeno smer.

Dva tankerja, ki prevažata utekočinjeni naftni plin (LPG), sta po prečkanju Hormuške ožine na poti v Indijo, kar bo nekoliko olajšalo akutno pomanjkanje tega goriva, potem ko je vojna v Perzijskem zalivu močno zmotila dobavo.

Ladji sta dobili dovoljenje za varen prehod skozi ožino – ki je bila skoraj dva tedna praktično zaprta – po dogovoru med New Delhijem in Teheranom, so povedali viri, seznanjeni z zadevo, ki zaradi občutljivosti teme niso želeli biti imenovani. Podrobnosti dogovora niso razkrili.

Tankerja Shivalik in Nanda Devi je najela indijska državna družba Indian Oil, v Indijo pa naj bi prispela prihodnji teden, so povedali viri. Ladji sta v lasti državnega podjetja Shipping of India.