ZDA stopnjujejo napade na Iran, naftna industrija pod pritiskom

ZDA in Izrael izvajata doslej najintenzivnejši dan napadov na Iran in ne nameravata odnehati, dokler Islamska republika ne bo poražena, je sporočil Pentagon in s tem zavzel precej bolj agresiven ton po nedavni izjavi predsednika Donalda Trumpa, da bi se vojna lahko kmalu končala.

"Ne bomo popustili, dokler sovražnik ne bo popolnoma in dokončno poražen," je na torkovi novinarski konferenci dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. "To bomo storili po našem časovnem načrtu in po naši izbiri."

Njegove izjave nakazujejo, da Washington trenutno ne išče načinov za umiritev konflikta, ki se je razširil po Bližnjem vzhodu in energetska podjetja v regiji potisnil na rob krize.

Cena nafte se je po Trumpovi izjavi, da kampanja poteka hitreje od načrtov, umaknila z ravni blizu 120 dolarjev za sod, vendar Hormuška ožina ostaja skoraj povsem zaprta, Savdska Arabija, Irak, Združeni arabski emirati in Kuvajt pa so vsi zmanjšali proizvodnjo.

Na vprašanje, ali bi bil pripravljen na pogovore z Iranci, je Trump dejal, da je to mogoče, vendar se ni jasno opredelil, poroča Fox News. Iranski uradniki so to idejo zavrnili, predsednik parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf pa je dejal, da država "nikakor" ne išče premirja.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt naj bi v torek ob 14. uri po washingtonskem času o razmerah obvestila novinarje.

ZDA in Izrael sta Iran bombardirala enajsti dan zapored, pri čemer je Islamska republika v odgovor z droni in raketami napadala cilje po Bližnjem vzhodu.

Največja naftna rafinerija v Ruwaisu v Združenih arabskih emiratih je po napadu z dronom, ki je povzročil požar v industrijskem območju, ustavila delovanje, so povedali viri, seznanjeni z razmerami. Družba Abu Dhabi National Oil trenutno ocenjuje škodo na objektu.

"Zaskrbljeni smo zaradi očitnega pomanjkanja skupnega načrta, kako bi to vojno hitro in prepričljivo zaključili," je novinarjem dejal nemški kancler Friedrich Merz.

Energetski šok in zaprtje Hormuške ožine

Trump je v ponedeljek, ob naraščajočih skrbeh glede cen energentov, dejal, da bo ameriška mornarica spremljala tankerje, da bi zagotovila stabilno dobavo nafte skozi Hormuško ožino.

Dejansko zaprtje te ključne pomorske poti – skozi katero potuje velik del svetovne trgovine z nafto – je povzročilo ozka grla v dobavi in regionalna energetska podjetja prisililo k zmanjšanju proizvodnje. Trenutno ni veliko znakov, da bi bilo mogoče ožino hitro ponovno odpreti brez vsaj začasne prekinitve sovražnosti.

Generalni direktor družbe Saudi Aramco Amin Nasser je motnje označil za največjo krizo, s katero se je naftna in plinska industrija v regiji kdaj soočila.

Cena nafte brent se je v torek po Trumpovih komentarjih o možnem skorajšnjem koncu vojne znižala na približno 91 dolarjev za sod. Kljub temu je še vedno več kot 50 odstotkov višja kot na začetku leta.

Prvi znaki umirjanja napadov

Pojavljajo se tudi prvi znaki, da Iran zmanjšuje napade na nekatere države, med drugim na Združene arabske emirate. Države, kot so Avstralija, Južna Koreja in Združeno kraljestvo, so medtem okrepile obrambno podporo zalivskim zaveznikom ali preučujejo prošnje za pomoč.

"Iran je v zadnjih 24 urah izstrelil najmanj raket, kolikor jih je sposoben izstreliti," je dejal Hegseth.

Letalske družbe v Perzijskem zalivu medtem postopoma obnavljajo število letov, čeprav države še naprej prestrezajo rakete in drone. Zaradi vpliva vojne na letalski promet je na različnih letališčih obtičalo na tisoče potnikov.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je dejal, da je Teheran pripravljen zmanjšati obseg konflikta "pod pogojem, da zračni prostor, ozemlje in vode sosednjih držav ne bodo uporabljeni za napade na Iran," poroča poluradna agencija Mehr.

Pezeshkian je to povedal v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, potem ko je turški zračni obrambni sistem Nata v ponedeljek nad turškim ozemljem prestregel iransko raketo. Nato zdaj krepi zračno obrambo na jugovzhodu Turčije, kjer ZDA upravljajo pomemben radar v okviru zavezniškega ščita proti balističnim raketam.

Žrtve konflikta

Po uradnih podatkih je bilo v vojni doslej ubitih več kot 1.300 Irancev, čeprav številka že nekaj dni ni bila posodobljena. ZDA so v nedeljo potrdile svojo sedmo smrtno žrtev.

V spopadih sta umrla tudi dva izraelska vojaka in približno ducat civilistov, več smrtnih žrtev pa so zabeležili tudi v državah Perzijskega zaliva.

Izraelske sile so v torek nadaljevale napade na južni Libanon, katerih cilj je oslabiti iransko zavezniško gibanje Hezbollah. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v državi ubitih 486 ljudi.

Trump je med predvolilno kampanjo obljubil, da ZDA ne bo vpletel v dolgotrajne tuje vojne. Obstaja pa tveganje, da bi dodatne ameriške žrtve in dolgotrajno visoke cene goriva škodovale možnostim republikanske stranke na vmesnih volitvah novembra.

Trump razmišlja o omilitvi sankcij za nafto

Trump je dejal, da bi lahko odpravil nekatere sankcije, povezane z nafto, da bi znižal cene energentov, vendar podrobnosti ni razkril. Dodal je le, da je o tem govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusija se sicer sooča z vrsto omejitev za svojo obsežno naftno industrijo, vključno z omejitvijo cen ruske nafte in ameriškimi sankcijami proti dvema največjima proizvajalcema, katerih namen je zmanjšati prihodke države zaradi vojne v Ukrajini.

"Želimo ohraniti cene nafte nizke," je dejal Trump. "Umetno so se zvišale zaradi tega konflikta."

V nedeljo je Iran za novega vrhovnega voditelja izbral Mojtaba Hameneja. Njegov oče Ali Hamenej je državo vodil skoraj 37 let, ubit pa je bil ob začetku ameriško-izraelskih napadov 28. februarja.

Šestinpetdesetletni Mojtaba Hamenej ima tesne vezi z Iransko revolucionarno gardo, eno najvplivnejših vojaških in gospodarskih organizacij v državi. Ta je novemu voditelju že obljubila popolno zvestobo. Od izvolitve se v javnosti še ni oglasil.