Slovensko gospodarstvo je lani delovalo na visokih obratih. Vsi pomembni gospodarski kazalniki so se povišali, kažejo podatki Ajpesa. Vendar uspeh ni enakomerno razporejen.
"Leto 2025 je bilo gospodarsko dobro. Če bo takšno poslovanje letos, bo večina kar zadovoljna," je povedal Miran Vičič, namestnik direktorja Ajpesa ob predstavitvi poslovnih številk slovenskega gospodarstva v letu 2025.
Podjetja in samostojni podjetniki so lani ustvarili več prihodkov, višji dobiček in višjo dodano vrednost na zaposlenega. Povišalo se je skupno število družb, višje so tudi povprečne plače.
Preberi še
GZS: 'Zalivska kriza že reže v poslovanje slovenskih podjetij'
Podjetja se na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, prilagajanjem transportnih poti in povečevanjem zalog.
05.05.2026
Val stečajev v Sloveniji? Energetski šok z Bližnjega vzhoda preizkuša odpornost podjetij
Podjetja stiska kombinacija višjih stroškov, šibkega izvoza in geopolitičnih šokov.
29.04.2026
Energetski šok se umirja, a inflacija šele prihaja: zakaj bodo pritiski vztrajali tudi v 2026
Čeprav so cene nafte in plina dosegle vrh, se inflacija zaradi zamikov šele zares prenaša v gospodarstvo.
30.04.2026
Evropska podjetja niso bila tako pesimistična že vse od 2022
Razpoloženje med podjetji padlo na najnižjo raven od konca leta 2022.
23.04.2026
Neto dobiček podjetij je bil lani realno višji za 10 odstotkov, skupaj je znašal 7,34 milijarde evrov. Plače niso rasle s takšnim tempom, v povprečju so realno, upoštevaje inflacijo, višje za dva odstotka. Povprečna bruto plača je lani znašala 2.476,40 evra.
Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 67.102 evrov, to je za štiri odstotke višje kot leta 2024. Število zaposlenih je ostalo približno na enaki ravni oziroma se je rahlo povečalo.
Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so imela podjetja v panogi oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, in sicer 166.734 evrov na zaposlenega. Sledi poslovanje z nepremičninami (135.339 evrov na zaposlenega) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (121.316 evrov na zaposlenega).
Najnižje vrednosti pa so v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (45.628 evrov na zaposlenega), izobraževanju (47.236 evrov na zaposlenega) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (42.795 evrov na zaposlenega).
"Predvsem je pomembno, da se izboljšuje čista donosnost kapitala, kar pomeni, da podjetja poslujejo racionalno," je povedal Vičič. Razmerje med zadolženostjo in kapitalom podjetij ostaja stabilno.
Iz podatkov je torej razbrati, da dobiček podjetij raste precej hitreje kot rastejo plače, je potrdil Vičič.
Razlike med regijami so velike. Izstopa Gorenjska, kjer je neto čisti dobiček zrasel kar za 57 odstotkov glede na leto 2024. Na Koroškem, Podravskem v Pomurju in v Posavski regiji pa je neto dobiček padel. Najbolj na Koroškem, za 29 odstotkov.
"Večina ključnih gospodarskih kazalnikov je rasla, leto lahko označimo kot pozitivno. Desetodstotna realna rast dobičkov je krepka rast," je za Bloomberg Adria povedal Vičič. To leto bo zaradi krize na Bližnjem vzhodu bolj zahtevno, je še povedal.
Na to bi lahko kazal tudi podatek, da se je v prvih treh mesecih letos precej povečalo število stečajev glede na lansko obdobje - za okoli 23 odstotkov. Največ na področju gradbeništva (25 odstotkov), trgovine (16 odstotkov) ter področja prevoza in skladiščenja (12 odstotkov).
Po drugi strani pa se likvidnostni položaj gospodarskih subjektov letos izboljšuje. Prejemki gospodarskih družb so v prvih treh mesecih leta narasli za šest odstotkov glede na enako obdobje lani, prejemki samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb pa za 3,5 odstotka.
Boljša likvidnost se kaže tudi v padcu zneska zapadlih obveznosti - povprečje mesečnih dospelih neporavnanih obveznosti je letos za 22 odstotkov nižje kot lani.
Kako si lahko to razhajanje razlagamo - več stečajev, obenem pa višji prihodki podjetij? S podatki podkrepljenega odgovora ni, lahko bi šlo za pospešeno zapiranje novih podjetij zaradi pričakovanja krize in padca optimizma, je za Bloomberg Adria odgovoril Vičič.
V podatkih, ki jih je zajel in predstavil Ajpes, niso vključeni samostojni podjetniki, ki uveljavljajo normirane stroške (tako imenovani normiranci), saj ti niso zavezani k objavi letnega poročila, je opozoril Vičič.