Sistem normiranih samostojnih podjetnikov bo po novem spet doživel obsežne spremembe. Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je potrdil državni zbor, vrača enotno 20-odstotno davčno stopnjo za vse normirance, odpravlja omejitev ponovnega vstopa v sistem za podjetnike, ki so v preteklosti že zaprli normirani s. p., ter uvaja novo lestvico priznanih normiranih odhodkov.
Predlagatelji ocenjujejo, da bo ureditev zagotovila bolj predvidljivo poslovno okolje in povečala konkurenčnost slovenskega podjetništva.
Glavna novost je postopno priznavanje normiranih odhodkov glede na višino prihodkov. Pri polnih normirancih bodo normirani odhodki znašali 80 odstotkov do 100 tisoč evrov prihodkov, 70 odstotkov do 120 tisoč evrov prihodkov in 40 odstotkov do 150 tisoč evrov prihodkov.
Zgornja meja za vključitev oziroma obstanek v sistemu bo postavljena pri 150 tisoč evrih letnih prihodkov. Pri popoldanskih normirancih bodo normirani odhodki znašali 80 odstotkov do 50 tisoč evrov prihodkov in 70 odstotkov do 70 tisoč evrov prihodkov, meja za obstanek v sistemu pa bo znašala 70 tisoč evrov letnega prometa.
Spremembe pomenijo nov obrat v davčni politiki do samostojnih podjetnikov. Potem ko je bila ureditev normirancev z zadnjimi spremembami zakonodaje zaostrena, novi zakon znova širi možnosti uporabe sistema in zvišuje prihodkovne pragove. Hkrati ohranja določeno progresivnost, saj se pri večjih prihodkih priznani normirani odhodki postopoma zmanjšujejo.
Skoraj 60 odstotkov vseh podjetnikov je normirancev
Podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da je sistem normiranih odhodkov postal prevladujoča oblika opravljanja dejavnosti v Sloveniji. Za odmerno leto 2025 je bilo oddanih 152.791 obračunov dohodka iz dejavnosti, od tega kar 91.098 obračunov normirancev.
To pomeni, da je skoraj 60 odstotkov vseh samostojnih podjetnikov in drugih zavezancev, ki opravljajo dejavnost, normirancev. Njihovo število se je od leta 2021 povečalo za več kot 20 tisoč oziroma za skoraj tretjino.
Čeprav gre za večino podjetnikov, ustvarijo precej manjši delež skupnih prihodkov. Leta 2025 so vsi zavezanci skupaj ustvarili nekaj več kot 10 milijard evrov prihodkov, normiranci pa 2,35 milijarde evrov.
To pomeni, da normiranci ustvarijo približno 23 odstotkov vseh prihodkov iz dejavnosti. Povprečni normiranec je lani ustvaril približno 25.800 evrov prihodkov, kar kaže, da gre predvsem za manjše podjetnike, samostojne strokovnjake in posameznike, ki opravljajo storitvene dejavnosti.
Plačajo več kot 160 milijonov evrov davka
Po zadnjih podatkih Fursa je bilo sicer lani normirancev več kot leto prej, vendar so njihovi skupni prihodki upadli. Čeprav se je število normirancev povečalo za 2,2 odstotka, so se njihovi skupni prihodki zmanjšali z 2,45 milijarde evrov na 2,35 milijarde evrov oziroma za štiri odstotke. Posledično sta upadli tudi davčna osnova in davčna obveznost normirancev.
Ustvarili so za 808 milijonov evrov davčne osnove, iz katere je izhajala skupna davčna obveznost v višini 161,3 milijona evrov. To je več kot 62 odstotkov vseh odmerjenih davkov iz dejavnosti, čeprav normiranci ustvarijo manj kot četrtino vseh prihodkov.
To je mogoče povezati z zaostritvijo pogojev za normirance, ki jo je uvedla vlada Roberta Goloba. Novi podatki nakazujejo, da strožja pravila niso zmanjšala števila normirancev, so pa očitno vplivala na strukturo in obseg njihovih prihodkov: več normirancev je ostalo v sistemu, vendar so skupaj prijavili manj prihodkov in plačali manj davka.
Večina normirancev je daleč od najvišjih pragov
Razprava o normirancih se pogosto osredotoča na podjetnike z velikimi prihodki, čeprav ti, zanimivo, po Fursovi statistiki zajemajo le manjši del sistema. Od skupno 91.098 normirancev jih je kar 78.025 ustvarilo manj kot 50 tisoč evrov prihodkov letno. To pomeni, da skoraj 86 odstotkov vseh normirancev ostaja pod mejo 50 tisoč evrov prihodkov.
Po drugi strani je takšnih z več kot 100 tisoč evri prihodkov le 1.558 (približno 1,7 odstotka) vseh normirancev. Prav ta skupina pa je bila v zadnjih letih pogosto v središču političnih razprav o morebitnih zlorabah sistema.
Nova zakonodaja tako neposredno zadeva razmeroma majhen del najuspešnejših normirancev, saj zvišuje mejo za obstanek v sistemu na 150 tisoč evrov prihodkov in uvaja postopno zmanjševanje priznanih odhodkov pri večjih prihodkih. Za veliko večino normirancev, ki ustvarijo manj kot 50 tisoč evrov prihodkov na leto, pa se obdavčitev ne spreminja občutno.
.webp){kind=icon}
