Guverner nezadovoljen z bankami – rade dvignejo obresti za posojila, ne pa za depozite

Banke žal zelo hitro reagirajo z dvigom obresti za posojila, medtem ko za dvige obresti za denarne depozite niso preveč motivirane, je ob včerajšnji predstavitvi Napovedi gospodarskih gibanj Banke Slovenije povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. S tem kot guverner ni najbolj zadovoljen, je dodal.

Evropska centralna banka ECB je prejšnji teden zvišala referenčne obrestne mere za četrtinko odstotne točke (nove veljajo od danes), da bi ublažila inflacijske pritiske. Banke pa prilagodijo obresti za posojila, tudi za depozite.

Letos bodo cene v Sloveniji v povprečju višje za 3,6 odstotka, napoveduje Banka Slovenije. Na ciljno raven dveh odstotkov naj bi se znižale šele leta 2028, kaže osnovni scenarij slovenske centralne banke.

Višja napovedana inflacija in manjša rast BDP sta posledica vojne na Bližnjem vzhodu, ki je dvignila cene energentov. Po najnovejših napovedih Banke Slovenije bo gospodarska rast letos 1,9-odstotna, v letih 2027 in 2028 pa naj bi se povzpela na 2,2 odstotka.

S pričakovanim umirjanjem cen energije naj bi se inflacija z letošnjih 3,6 odstotka postopoma znižala na 2,3 odstotka v letu 2027 in leta 2008 dosegla dva odstotka, kar je ciljna raven ECB.

"Zavedamo se omejitev denarne politike," je guverner Dolenc odgovoril na vprašanje glede učinkovitosti ECB oziroma Banke Slovenije pri obvladovanju inflacije. V primeru šokov na ponudbeni strani, recimo v primeru vojne ali epidemije, je ukrepanje denarne politike z dvigi obresti manj učinkovito, je povedal Dolenc.

Ob uresničitvi slabšega scenarija razvoja dogodkov, ko bi se ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu inflacija še zvišala, gospodarska rast pa bi upadla, bi morale svojo vlogo odigrati tudi druge institucije, je odgovoril Dolenc – naloga centralne banke je zgolj nadzor nad stabilnostjo cen. Drugače kot v ZDA, kjer ima Fed dvojni mandat – stabilnost cen in polna zaposlenost.

Dolenc meni, da je ECB uspešno obvladala inflacijo od skoka cen leta 2022, čeprav se bo inflacija na ciljno raven dveh odstotkov po sedanjih napovedih znižala šele leta 2028, torej šest let od cenovnega šoka. Dokaz uspešnosti denarne politike je po njegovem tudi dejstvo, da v minulih letih ni prišlo do padca BDP.

Urban Červek

 

V Sloveniji sicer rast BDP poganja predvsem poraba – tako gospodinjstev, ki imajo več denarja zaradi rasti plač, kot države z investicijami, ugotavlja Banka Slovenije. Če bo prišlo do umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu, bo to zmanjšalo negotovosti in še povečalo porabo ter investicije, je povedala Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije.

Banka Slovenije napoveduje veliko rast plač, letos naj bi znašala kar 7,2 odstotka nominalno, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se plače v povprečju zvišale še za 4,8 in 4,4 odstotka.

Dvigi plač so posledica pomanjkanja delovne sile, dvigov plač v javnem sektorju zaradi plačne reforme in dviga minimalne plače. Brezposelnost naj bi z letošnjih štirih odstotkov upadla na 3,8 odstotka v prihodnjem letu in tolikšna ostala tudi leta 2028. "Bazen kadrov je plitek," je povedala Arjana Brezigar.

Zaradi pomanjkanja kadrov bo majhna rast zaposlenosti, pri čemer novi zaposleni prihajajo predvsem iz tujine. Skupna zaposlenost naj bi se letos povečala za 0,4 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 0,2 odstotka. "Rast bo skoraj izključno temeljila na zaposlovanju sektorja država," napoveduje poročilo Banke Slovenije.

Banka Slovenije poročilo pripravi na podlagi obstoječih podatkov in dokumentov in ne političnih napovedi, je odgovoril Primož Dolenc na vprašanje, kako bo na zaposlovanje v javnem sektorju vplival prihod nove vlade. Ta napoveduje bolj vitko državo z manjšim javnim sektorjem.