Val stečajev v Sloveniji? Energetski šok z Bližnjega vzhoda preizkuša odpornost podjetij

Število stečajev v Sloveniji in Evropi znova narašča, pri čemer podatki za leto 2025 in začetek tega leta kažejo, da se poslovno okolje postopno zaostruje. Čeprav Slovenija v primerjavi z jedrom Evrope ostaja razmeroma odporna, se pritiski kopičijo – od višjih stroškov do šibkejšega tujega povpraševanja. Napovedi za leto 2027 pa ne prinašajo bistvenega izboljšanja.

Po uradnih podatkih Ajpesa je bilo lani v Sloveniji začetih 1.052 stečajnih postopkov, kar je skoraj pet odstotkov več kot leto prej in hkrati največ po letu 2020. V primerjavi z letom 2021 je bilo stečajev za 36 več, še vedno pa ostajajo pod povprečjem obdobja 2015–2019, ki je bilo višje za 223 primerov letno.

Hkrati se je po podatkih Coface število insolvenčnih postopkov povečalo še izraziteje, in sicer za 12,9 odstotka, kar Slovenijo uvršča tik za Poljsko, kjer je bila rast 17,8-odstotna. Čeprav se je na ravni celotne regije število postopkov povečalo le minimalno, za 0,26 odstotka (na 46.161 postopkov), Slovenija izstopa kot ena izmed držav, kjer se pritiski vidno stopnjujejo.

Dadej: ''Slovenijo tepe šibko povpraševanje iz Nemčije, Avstrije in Italije''

Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria opozoril regionalni ekonomist Coface Mateusz Dadej, so številke predvsem odraz zunanjega okolja. "Slabo povpraševanje v glavnih trgovinskih partnerjih, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, neposredno vpliva na poslovanje podjetij in njihovo likvidnost," je poudaril. Prav odvisnost od izvoza pomeni, da se ohlajanje v Evropi hitro prelije v slovensko gospodarstvo, kar se nato pokaže tudi v rasti stečajev.

Letos skrbi povzročajo predvsem rastoče cene energentov zaradi vojne z Iranom. Dadej pravi, da bodo "ekonomske posledice velike". Vpliv je že viden pri cenah goriv, tudi pri gnojilih, aluminiju, polimerih in še marsikje, nižje bodo marže, ki jih bodo lahko zaračunavali proizvajalci. Pri tem skrbi, da ne moremo vedeti, koliko časa bo trajala blokada Hormuške ožine, kot pravi Dadej.

Tako izhaja iz podatkov najnovejše študije družbe Coface CEE Insolvency Study, ki kaže, da je Slovenija po rasti insolvenčnih postopkov v regiji takoj za vodilno Poljsko (17,8-odstotna rast postopkov v primerjavi z letom 2024). Slovenija sodi med države, kjer je porast posledica kombinacije fiskalnega zaostrovanja, politične negotovosti, šibkega tujega povpraševanja in slabše plačilne discipline.

Letos se pritisk na podjetja nadaljuje

Podatki AJPES za prvo četrtletje 2026 kažejo nadaljevanje lanskega trenda. V prvih treh mesecih je bilo začetih 285 stečajnih postopkov, kar je približno 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 258. Hkrati je bilo iz registra izbrisanih 264 subjektov, kar pomeni, da novih stečajev nastaja več, kot se jih zaključi, in se število odprtih postopkov povečuje.

Struktura je izrazito koncentrirana: 262 od 285 stečajev (okoli 92 odstotkov) odpade na gospodarske družbe, kar potrjuje, da so prav podjetja najbolj izpostavljena trenutnim razmeram. Mesečna dinamika kaže dodatno zaostrovanje. Januarja je bilo začetih 88 stečajev, februarja 87, marca pa že 110, kar pomeni izrazit skok in nakazuje poslabšanje likvidnosti ali zamik učinkov iz preteklega obdobja.

Najbolj ranljivi transport, gradbeništvo in proizvodnja

Podatki Coface in Banke Slovenije (BS) kažejo, da so pritiski skoncentrirani v panogah, ki so najbolj odvisne od cikličnega povpraševanja. Največ težav je v transportu, gradbeništvu in proizvodnji, kjer se prepletajo višji stroški financiranja, šibkejše povpraševanje in omejena cenovna moč podjetij. 

"Medtem ko je za gradbeništvo pri nas značilno izrazito nihanje dejavnosti, na katero močno vpliva investicijska aktivnost države, lahko poslabšanje razmer v transportu in skladiščenju ter v industriji povezujemo predvsem z veliko negotovostjo v mednarodni trgovini, izgubo konkurenčnosti in šibkim tujim povpraševanjem," menijo na BS.

Podobno sliko kaže tudi primerjava s povprečjem obdobja 2015–2019, saj je bilo število stečajev v Sloveniji lani večje le v gradbeništvu ter transportu in skladiščenju, v Nemčiji in EU pa v vseh skupinah dejavnosti. "Po podatkih Eurostata je bilo število stečajev v Sloveniji leta 2025 – kljub precejšnji upočasnitvi gospodarske rasti – le za 5,1 odstotka večje kot leta 2021, medtem ko je bilo v Nemčiji in EU večje za 72,8 oziroma 86,5 odstotka," navaja BS. 

Dadej opozarja, da so podjetja v omenjenih sektorjih še zlasti ranljiva: "Nižje marže, višji stroški in izpostavljenost enemu trgu so kombinacija, ki hitro vodi v težave." Zato poudarja pomen diverzifikacije trgov in aktivnega upravljanja tveganj.

Pritisk se že preliva na trg dela

Da se zaostrene razmere ne ustavljajo le pri bilancah podjetij, ampak se postopno prenašajo tudi na trg dela, potrjujejo prvi konkretni signali iz industrije. Čeprav agregatni podatki še kažejo stabilnost, se struktura zaposlenosti že spreminja. Kot opozarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je bilo število delovno aktivnih januarja na letni ravni sicer nespremenjeno, vendar z izrazitim razhajanjem: zaposlenost v javnem sektorju se je povečala za 2,5 odstotka, v zasebnem pa zmanjšala za 0,7 odstotka.

Pritisk je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, kjer je število zaposlenih upadlo za 1,6 odstotka oziroma za približno 3.430 ljudi, kar sovpada tudi z rastjo stečajev v industrijsko povezanih panogah. Država je že začela blažiti posledice: konec marca je s približno 205 tisoč evri pomoči prek sheme skrajšanega delovnega časa preprečila odpuščanja več kot 1.600 zaposlenih.

Ivanc ob tem opozarja, da takšni ukrepi lahko ublažijo šok, ne morejo pa nadomestiti temeljnih trendov: podjetja se za zdaj odzivajo predvsem z notranjo optimizacijo, ne z množičnimi odpuščanji. To pomeni, da trg dela še ne odraža v celoti zaostrovanja razmer, ki ga že kažejo podatki o stečajih.

 

Je Bližnji vzhod sprožil inflacijo stečajev?

Leto 2026 dodatno zaznamujejo geopolitična tveganja. Konflikt na Bližnjem vzhodu je povzročil rast cen energentov in surovin, kar neposredno vpliva na stroške podjetij. Po besedah Dadeja so učinki že vidni pri cenah goriv, gnojil in industrijskih materialov, kar zmanjšuje marže in povečuje tveganje za insolventnost.

"Ekonomske posledice bodo velike," opozarja Dadej, pri čemer izpostavlja negotovost glede trajanja motenj v ključnih transportnih poteh. Prav energetski šok bi lahko bil ključni dejavnik, ki bo v letu 2026 dodatno povečal število stečajev.

Napovedi Coface in mednarodne kreditne zavarovalnice Acredia kažejo, da se trend ne bo obrnil prav kmalu. Globalno naj bi se število stečajev v letu 2026 povečalo za približno šest odstotkov, kar pomeni nadaljevanje večletne rasti. Za leto 2027 analitiki ne pričakujejo upada, temveč stabilizacijo na povišani ravni.

V absolutnih številkah to pomeni približno sedem tisoč dodatnih stečajev letos in še 7.900 v letu 2027, predvsem zaradi višjih stroškov, slabšega dostopa do financiranja in negotovosti v globalnem okolju. "Po najslabšem scenariju bi se število stečajev lahko v letu 2026 povečalo za desetino in se v letu 2027 dodatno zvišalo za še tri odstotke," navajajo pri Acredii.

"Razmere so se opazno zaostrile. Dogodki, ki jih vidimo, niso kratkoročen porast, temveč verižna reakcija, ki vpliva na celotno globalno gospodarstvo," je dejal Michael Kolb, izvršni direktor skupine ACREDIA.

Depositphotos

 

Dadej ob tem poudarja, da ključna razlika ne bo več med panogami, temveč med posameznimi podjetji: "Podjetja z višjimi stroški, slabšo likvidnostjo in visoko izvozno odvisnostjo bodo pod največjim pritiskom."

Kljub temu po podatkih Acredie za Slovenijo letos ne moremo pričakovati novega vala stečajev ali občutnega izboljšanja razmer. Namesto tega naj bi število plačilno nesposobnih podjetij v letu 2026 ostalo na ravni preteklega leta ali se zmerno povečalo za do tri odstotke, pri čemer bo pritisk še zlasti izrazit v prvi polovici leta. 

Čeprav so tudi po raziskavi Acredie najbolj na udaru gradbeništvo, trgovina na drobno, promet in logistika, pa se nekatere panoge izkazujejo za bistveno bolj odporne. Mednje sodijo predvsem farmacevtska industrija, ki zajema več kot 40 odstotkov celotnega izvoza in naj bi v letu 2025 zrasla za približno petino, ter informacijske tehnologije, programska oprema, energetika in komunalne storitve ter zdravstveni sektor.

"Ob pričakovanem gospodarskem okrevanju med letom – Evropska komisija za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno rast BDP – naj bi se pritisk v drugi polovici leta postopoma začel zmanjševati," so prepričani v Acredii.