"Slovensko gospodarstvo je presenetljivo odporno, ko govorimo o zunanjih šokih, ki smo jih videli v zadnjih letih," pravi predstavnica Ekonomskega pregleda Slovenije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2026 Isabell Koske. Ob tem omenja vojno v Ukrajini, trgovinske napetosti in konflikt na Bližnjem vzhodu.
Za nadaljevanje rasti bo, tako Ekonomski pregled Slovenije, treba okrepiti javne finance, spodbuditi investicije, povečati odpornost na trgovinske šoke ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca (AI).
Slovenija je od leta 2022, ko gledamo BDP, rasla hitreje rasla od povprečja OECD, pa tudi evrskega območja. Trg dela ostaja močan, brezposelnost pa je na najnižjih ravneh. Na drugi strani težave predstavlja pomanjkanje delovne sile, ob tem Koske dodaja, da rast plač v Sloveniji predstavlja tveganje, če ji ne bo sledila tudi produktivnost.
Po napovedi OECD naj bi BDP letos znašal 1,9 odstotka, v 2027 pa naj bi se zvišal na 2,2 odstotka, oboje je višje kot v 2025, ko je znašal 1,1 odstotka. Ocene temeljijo na predpostavki, da se bo dogajanje na Bližnjem vzhodu v bližnji prihodnosti umirilo. Inflacija se je znižala, a je ostala višja kot v evroobmočju. Letos naj bi pospešila z lanskih 2,5 odstotka na 2,9 odstotka, drugo leto pa naj bi se ponovno upočasnila na 2,4 odstotka.
Koske poudarja, da mora Slovenija nadaljevati fiskalne reforme, da bi zmanjšala fiskalni primanjkljaj. Primanjkljaj se je lani povečal, na prvem mestu izpostavlja rast plač v javnem sektorju. Država je bila lani uspešna s pokojninsko reformo, dolgoročno pa so še vedno potrebne prilagoditve pokojninskega sistema. Ob tem še posebej omenja, da bi bilo treba ponovno razmisliti o zimskem regresu.
OECD omenja tudi potrebo po drugem pokojninskem stebru. Slovenija je skušala uvesti sistem, po katerem bi bili samodejno vključeni v sistem drugega pokojninskega stebra, a je nato ideja po nasprotovanjih zastala. Profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani Aljoša Valentinčič bi s tem poskusil ponovno: "Če vprašate mene, bi na tem mestu odprl to temo, nobeno drugo, ki bi ljudi razdvajala, nobenih podaljšanj pokojninske dobe. Če smo to reformo dobili, dajmo jo nadaljevati."
Predlagajo uvedbo davka na nepremičnine
Tudi pri OECD pravijo, da je obdavčitev v Sloveniji visoka, pri tem izpostavljajo obdavčitev dela, kar da zavira zaposlovanje. Sloveniji tako predlagajo davke, ki podpirajo potrošnjo, in pa obdavčitev premoženja - davek na nepremičnine.
Valentinčič komentira, da nobena vlada ni zagrizla v ta trd oreh, tisti, ki so prišli blizu, pa so od tega odstopili: "Bi bilo pa ekonomsko seveda prav, da bi se premoženje obdavčilo."
OECD ugotavlja, da je Slovenija odprto gospodarstvo, s tem pa se odpira vprašanje zunanjih šokov. "Zanašanje na tujino je še posebej visoko na področju kemikalij, farmacevtskih spojin, tekstilu in IKT-tehnologijah, pa tudi optičnih izdelkih. Ob tem dobava v teh sektorjih ni razpršena, kar še dodatno povečuje ranljivost."
OECD izpostavlja še posvojitev umetne inteligence (AI), ki bi pomagala povečati produktivnosti. V korak s časom so stopila večja podjetja, medtem ko vidijo priložnost za izboljšanje na tem področju v manjših družbah, kjer bi AI prispevala k izboljšanju učinkovitosti.
Kako Slovenci izgublja
Plitki kapitalski trgi še naprej zavirajo investicije in dolgoročno rast, saj omejujejo dostop podjetij do financiranja, zlasti inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so večinoma usmerjeni v nepremičnine in bančne depozite, medtem ko imajo zasebne pokojnine in drugi institucionalni vlagatelji omejeno vlogo na kapitalskih trgih. Spodbujanje večje konkurence na finančnih trgih, zmanjšanje davčnih spodbud za naložbe v nepremičnine in širitev zasebno financiranih pokojnin bi lahko usmerili več prihrankov v produktivne naložbe. Zmanjšanje državnega lastništva v zavarovalniškem sektorju ter odprava pretiranih regulativnih ovir v storitvenih poklicih bi prav tako podprla investicije in dolgoročno rast.
"Širitev baze malih in institucionalnih vlagateljev, pospeševanje privatizacije, krepitev konkurence ter usklajevanje regulacije z evropskimi primerljivimi državami bodo pripomogli k poglabljanju kapitalskih trgov ter spodbudili zasebne naložbe in gospodarsko rast," povzamejo pri OECD.
Valentinčič dodaja, da imajo Slovenci na bankah neobrestovane milijarde evrov, posledično se veliko denarja izgublja - v tem kontekstu omenja ljudske obveznice: "Če imate nič odstotkov ali pa 3,5 odstotka obresti, čez leta nastane ogromna razlika." Po uvedbi INR, ljudskih obveznicah profesor z ljubljanske ekonomske fakultete upa, da bo nova politika to pot nadaljevala: "Se pravi več izdaj, več dodatnih inštrumentov, ki bi bili na voljo varčevalcem, izobraževanja, spodbude, sistemi finančnega opismenjevanja v šolah. To so stvari, ki jih moramo delati."
OECD sicer zaznava še, da je izobraževanje odraslih v Sloveniji šibko in poudarjajo, da Slovenija potrebuje strategijo za prekvalificiranje zaposlenih.
"Če ne bomo nič naredili, bomo čez nekaj desetletij izjemno, izjemno zadolženi in verjetno nas bo prisililo, da se bomo reformirali. Moramo razmisliti o resnih reformah v prihodnjih letih. Dolgo časa smo živeli lepo, in to, kar ti podatki kažejo, da bomo še nekaj časa živeli lepo. A če se ne bomo hitro zresnili, bomo potem imeli težave," slovensko prihodnost oriše Valentinčič.
Državni sekretar ministrstva za finance Peter Papež je o poročilu OECD dejal, da pomaga izpostaviti prednost, pa tudi področja, kjer so potrebni ukrepi. Pri tem je omenil, da je Slovenija pred kratkim dobila novo vlado, zdaj pa se določajo prioritete, ki bodo vodile ekonomske in fiskalne politike v prihodnjih letih. "Naša smer je jasna: želimo, da je Slovenija visoko razvita, konkurenčna in družbeno odgovorna država, zgrajena na znanje, inovacijah, odgovornost in visoki kakovosti življenja za državljane." Dodal je, da bo ena prvih nalog ministrstva revizija državnega proračuna, ki odziva prioritete nove vlade, ob spoštovanju fiskalnega pravila. "Želimo izboljšati okolje za investicije, zagonska podjetja, 'scale-ups', ojačati inovacije in ljudem omogočiti dostop do konkurenčnih kratko - in dolgoročnih priložnosti," je dejal.
.webp){kind=icon}
