GZS: 'Zalivska kriza že reže v poslovanje slovenskih podjetij'

Zalivska kriza se vse hitreje preliva v realno gospodarstvo – in to ne le globalno, temveč tudi v Sloveniji. Najnovejša analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki temelji na anketi med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji, kaže, da so motnje v dobavnih verigah, rast stroškov in pritisk na marže že del poslovnega vsakdana.

Po podatkih ankete je v zadnjem mesecu zamude pri dobavah zaznalo vsako drugo podjetje, dodatna četrtina pa poroča o delni ali celo popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov. Ključni razlogi so povezani z logistiko: daljši dobavni roki iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejen tranzit prek Bližnjega vzhoda ter motnje v ladijskem in letalskem prometu.

Stroškovni šok že vgrajen v poslovanje

Če so bile dobavne verige prvi signal, je stroškovni pritisk postal glavni kanal prenosa krize v poslovanje podjetij. Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode, kot so plastika, guma in umetna gnojila.

"Podražitve so bile pri večini podjetij že realizirane ali pa so napovedane, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v nabavne pogoje," opozarja Ivanc.

Težava za podjetja pa je, da višjih stroškov večinoma ne morejo prenesti naprej. Dve tretjini jih stroške v prodajne cene prenaša le delno, predvsem zaradi konkurenčnih pritiskov in dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk neposredno preliva v marže in finančno vzdržnost.

Investicije pod pritiskom, tveganja naraščajo

Podjetja se na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, prilagajanjem transportnih poti in povečevanjem zalog, vendar ima kriza tudi bolj dolgoročne posledice. Skoraj polovica podjetij že odlaga razvojne investicije, kar lahko vpliva na prihodnjo produktivnost in rast.

V naslednjih šestih do dvanajstih mesecih podjetja kot ključna tveganja izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, motnje v proizvodnji ter likvidnostne izzive.

V GZS opozarjajo, da trenutni razvoj dogodkov zahteva tudi odziv ekonomske politike. Generalna direktorica Vesna Nahtigal poudarja, da Slovenija potrebuje stabilno in operativno vlado, ki bo pripravila sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.

Med ključnimi predlogi so razbremenitev gospodarstva, večja predvidljivost regulative ter ciljno usmerjene pomoči za energetsko intenzivna podjetja. Med drugim izpostavljajo izvajanje zakona o spodbujanju konkurenčnosti (ZSKREP), ki predvideva okoli 30 milijonov evrov letnih sredstev, ter razširitev shem državnih pomoči v okviru novega evropskega okvira.

Kot poudarja Ivanc, se je zalivska kriza "iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok". Kombinacija motenj v dobavnih verigah in omejene možnosti prenosa stroškov na kupce neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva.