Analiza BBA: Ko sladko postane grenko

Cene surovin, kot so žito, nafta in plin, so se vrnile na raven pred pandemijo. Cene  nekaterih pa še naprej rastejo, kot so sladkor, kakavova zrna, kava in pomarančni sok. Neugodne vremenske razmere in bolezni so glavni razlogi za tolikšno rast cen, med katerimi prednjači kakav, ki se je od začetka leta 2023 podražil za 170 odstotkov. Posebno analizo Bloomberg Adria lahko preberete TUKAJ.

Cena pomarančnega soka se je od maja 2019 zvišala skoraj trikrat, predvsem zaradi drastičnega padca proizvodnje, ki je bila leta 2004 v zvezdni državi Florida kar 15-krat večja kot danes. Razlog je v uničujočih orkanih in napadu žuželk, okuženih z bakterijo liberibacter, ki povzroča ozelenitev citrusov. Čeprav iz ZDA prihaja zgolj sedem odstotkov svetovne proizvodnje pomarančnega soka, je ta na Floridi močan kazalnik svetovnih cen, saj se s tovrstnim blagom najpogosteje trguje na ameriškem trgu, saj so Američani največji kupci tega izdelka.

Bloomberg

 

Cena kakava v nebo

Ključno pridelovalno območje kakava je zahodnoafriška država Slonokoščena obala, ki zajema kar 44 odstotkov svetovne proizvodnje te surovine. Bolezni poganjkov, ki jo povzročajo glive zaradi čezmernega dežja, nižjih temperatur in premalo sončnih dni ter vremenski pojav El Nino, so glavni razlogi za upad pridelave kakava v Zahodni Afriki. Poleg tega staranje nasadov in slaba uporaba agrotehničnih ukrepov vodita v dodatno rast cen kakava, kar opažamo na svetovnih borzah.

Cene sladkorja in kave so se stabilizirale zaradi zelo dobrih pričakovanj letine v Braziliji. Proizvodnja kave si je opomogla, potem ko je pozeba leta 2021, ki naj bi bila najhujša v pol stoletja, zmanjšala pridelek kave v Braziliji za približno 25 odstotkov. Po drugi strani pa pridelava sladkornega trsa trenutno kljubuje vremenskim razmeram, kar pozitivno vpliva na stabilizacijo in morebiten rahel padec cen.

Rast cen na svetovnih borzah se pozna tudi pri cenah končnih izdelkov v regiji Adria. Cene skupine izdelkov sladkorja, marmelade, medu in čokolade so se od začetka leta 2019 v povprečju zvišale za 35 odstotkov. Enako intenzivno so se podražile skupine izdelkov kave in čaja. Po rasti cen v regiji prednjači Srbija, kjer sta se sladkor in čokolada podražila za 42 odstotkov. Tudi kava in čaj sta se v istem obdobju najbolj podražila v Srbiji, in sicer za 46 odstotkov, kar ni presenetljivo, če upoštevamo, da v Srbiji popijejo 13,5 kilograma kave na prebivalca, kar je največ v regiji Adria.

Marlene Awaad/Bloomberg

 

Kaj nas čaka?

Cene čokolade bodo zagotovo višje, kar pričakujemo v prihajajočih šestih mesecih, takoj ko se bodo porabile zaloge kakavovih zrn, ki so jih podjetja v preteklosti pridobivala po nižjih cenah. Cene kakava na svetovnih borzah bodo letos ostale na povišanih ravneh zaradi že omenjenih težav v Zahodni Afriki in uredbe EU, po kateri od decembra 2024 ne bo dovoljena prodaja kakava, pridelanega na območjih krčenja gozdov.

Pri ceni kave pričakujemo, da se bodo cene ustalile pri sedanjih ravneh, občutno okrevanje nasadov kave zaradi pozebe v Braziliji pa bo sledilo šele v naslednjem letu. Pri sladkorju pa zaradi zelo verjetne rekordne proizvodnje v Braziliji letos pričakujemo rahel padec cen na borzah.

Cena pomarančnega soka bo ostala na rekordni ravni zaradi počasnejšega okrevanja proizvodnje na Floridi – čeprav se pričakuje približno za 30 odstotkov boljši pridelek pomaranč – še vedno govorimo o zgodovinsko nizkih ravneh proizvodnje. Na ceno pomarančnega soka bo precej vplivala manjša proizvodnja v Braziliji, ki je v tem trenutku pomembnejši dejavnik pri svetovnih cenah pomarančnega soka, saj pomeni približno tri četrtine celotne svetovne proizvodnje in se pričakuje rahlo zmanjšanje proizvodnje. Visoko ceno podpirajo tudi rekordno majhne zaloge zamrznjenega soka v ZDA.

Vpliv višjih cen analiziranih surovin bodo podjetja skušala omiliti s prenosom višje cene vložkov v ceno končnega izdelka, pa tudi z nadaljevanjem priljubljene skrčflacije, torej višje ali enake cene izdelka pri manjši količini z namenom branjenja stopnje dobička. Pomembno je omeniti, da bo vsako prihodnje poslovanje bolj dovzetno za globalne podnebne spremembe (in s tem povezane negotovosti glede proizvodnje), določen del pa bo povezan s političnimi predpisi (kot v primeru kakavovih dreves in predpisov EU), še posebej, ker bodo ti predpisi vedno bolj sovpadali z zelenimi politikami.

Potrošniki v regiji Adria bodo dvig cen kakavovih zrn in pomarančnega soka občutili pri končnih cenah izdelkov, povezanih s temi surovinami, vendar to ne bo bistveno vplivalo na skupno cenovno obremenitev. V povprečju v regiji Adria namreč sladkor, kava, čaj, med in čokolada pomenijo 2,6 odstotka potrošniške košarice, kar je nekoliko več od povprečja EU, ki je 1,6 odstotka.